Piše: Vida Kocjan
V zadnjem času smo priča govorjenju o visokem številu delovno aktivnih oseb. S tem se hvali predvsem predsednik vlade Robert Golob.
Podrobnejši pregled pa pokaže, da je t. i. letošnji pospešek predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta 2024. Definicija po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Ni jih malo.
Iz zadnje objavljenih statističnih podatkov je razvidno, da je k rasti skupnega števila delovno aktivnih v Sloveniji pripomoglo tudi večje število tujih državljanov, število državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil maja že 15,8-odstoten in za 1,4 odstotno točko večji kot pred letom dni. Povedano drugače. Več kot vsak šesti delovno aktivni v državi je tuji državljan. Največ jih je je v gradbeništvu, kar 50 odstotkov vseh. Dobra tretjina tujih državljanov je zaposlena še v dejavnosti prometa in skladiščenja (34 odstotkov vseh), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih jih je 29 odstotkov.
Ob vsem tem se gradbena aktivnost po zadnjih podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob mesečnih nihanjih postopno znižuje. Maja letos je bila za 7 odstotkov nižja kot maja lani.
V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v graditvi inženirskih objektov (za desetino), padci pa so bili tudi v graditvi stavb in v specializiranih gradbenih delih.
Nižji obseg opravljenih gradbenih del je (med drugim) povezan z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki so bili v prvih petih mesecih letos sicer nominalno za 3 odstotke višji kot v primerljivem obdobju lani, vendar pa so bili odhodki države za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije nižji za kar 24 odstotkov (skoraj četrtino).
Podatki torej ne obetajo nič dobrega, težko pričakovani gospodarski preboj države pa se čedalje bolj odmika. Tako je ne glede na to, kaj javnosti razlaga Robert Golob.