Piše: G. B.
Ob izvolitvi stare in nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je marsikdo opazil čestitko, ki jo je ob izvolitvi zapisala dosedanja podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová. Kot je zapisala, je izvolitev von der Leynove priznanje njenega dobrega dela v prvem mandatu ter da je ta izvolitev dobra novica za Evropejce.
Spomnimo: podpredsednica Evropske komisije (EK) za področje vrednot in transparentnost Věra Jourová se je zapisala v zgodovino kot tista evropska komisarka, ki je v času prejšnje vlade – na veliko veselje slovenske tranzicijske levice – močno nagajala Sloveniji. Ko pa je na oblast prišel Robert Golob s svojo koalicijo, pa se je razpoloženje spremenilo in nenadoma »vladavina prava« v Sloveniji ni bila več problem. Je pa obiskala Slovenijo in se v času čakanja na odločitev o zakonu o RTV Slovenija sestala s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom, kmalu po tem srečanju pa so ustavni sodniki dali zeleno luč zakonu in političnemu prevzemu ali, kot orwellovsko poimenujejo ta pojav, »depolitizaciji« RTVS. Pa čeprav na US zatrjujejo, da se o tem niso nič pogovarjali in da njen obisk ni vplival na odločitev.
Ob tem naj spomnimo, da se je evropski poslanec Milan Zver močno prizadeval, da bi Jourová tudi z dokumenti dokazala upravičenost svoje misije v Sloveniji. Vendar se še do danes ni izjasnila, ampak se izmikala odgovorom na konkretna vprašanja.
Novo pristransko poročilo o vladavini prava
Do imenovanja nove sestave EK Jourová ostaja njena podpredsednica s polnimi pooblastili, EK pa opravlja svoje redne posle. Prav danes je Jourová tudi predstavila novo poročilo o vladavini prava, kjer med drugim ugotavlja, da se je na področju neodvisnosti izboljšala Poljska, odkar tamkajšnjo vlado vodi Donald Tusk, sicer somišljenik Ursule von der Leyen. Precej bolj negativno mnenje pa ima EK o Slovaški, a očitno so takšne ocene odvisne predvsem od tega, ali ima določena država desno vlado ali ne, tam vlado vodi nedavno napadeni Robert Fico. Slovenija pa očitno na področju pravosodja glede na merila ne sodi med problematične države. Podobno velja tudi za medije, kjer je bila Jourová kritična zgolj do neurejenega financiranja RTV Slovenija. Sicer pa na EK ocenjujejo, da je od zadnjega poročila, objavljenega v začetku julija lani, pri zaščiti novinarjev v Sloveniji prišlo do »določenega napredka«.
Bruselj je sicer v danes objavljenem poročilu o vladavini prava Sloveniji še priporočil, naj dokonča dopolnjevanje pravil o parlamentarnih preiskavah, s katerimi bi bojda zagotovila neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. Kar pomeni, da EK trdno podpira novelo zakona o parlamentarnih preiskavah, ki jo je nedavno sprejel državni zbor, medtem ko so državni svetniki nanjo izglasovali veto. Novela zakona bo parlamentarne preiskave po novem močno omejila, kar je zelo všeč predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, a, kot kaže, tudi Evropski komisiji.
Na Češkem bodo dali prednost drugim kandidatom
Glede na dejstvo, da je von der Leynovi glasove za ponovno izvolitev priskrbela zelo podobna koalicija kot leta 2019, se marsikdo sprašuje, ali bo v njeni novi sestavi Jourová. Toda leta 2019 so bila politična razmerja na Češkem, od koder prihaja Jourova, nekoliko drugačna – vlado je tedaj vodil Andrej Babiš iz stranke ANO, sedaj pa jo vodi Petr Fiala iz konservativne Državljanske demokratske stranke. Zato je možnosti, da bi sedanja češka koalicija dala zeleno luč izrazito levičarsko usmerjeni Jourovi, razmeroma malo. Kar pa ne pomeni, da je to nemogoče. Je pa predlaganje komisarjev v rokah posamezne članice EU, pri imenovanju sestave EK pa ima močno vlogo Evropski svet in ne zgolj Evropski parlament. Trenutno se na Češkem omenja več kandidatov za evrokomisarja, najbolj izstopa Jozef Síkela. Jourove tam ne omenja nihče.
Kar pa seveda ne pomeni, da bi lahko nenačelna koalicija liberalcev, socialistov in »žlahtnih« konservativcev v Evropskem parlamentu nagradila Jourovo s kakšno drugo vplivno funkcijo v EU, kjer ne bi bilo potrebno soglasje njene matične države. Ista večina je pred kratkim poskrbela, da ima desnica od 14 podpredsedniških mest v EP samo pet pozicij, sedaj pa so od vodstvenih funkcij odrezali še skupino evropskih domoljubov. S čimer se tudi povečuje možnost za razkol znotraj EPP. Kot je znano, četverica evropskih poslancev iz vrst SDS pri glasovanju ni podprla Ursule von der Leyen za predsednico EK, vendar so ostali v manjšini. V prihodnjih nekaj mesecih tudi izstop SDS iz EPP ni povsem izključen. Morebitne spremembe v političnem povezovanju je na nedavnem srečanju v Bovcu med vrsticami nakazal tudi predsednik stranke Janez Janša.
