Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Po nesrečnem padcu Primoža Rogliča je Tadej Pogačar na dirki po Franciji pokazal, da je nemogoče mogoče. Leti. Čudežno. In to že pred začetkom olimpijskih iger, na katere nameravajo naši politiki celo s tovornim vojaškim letalom Spartan, ker Falcon odhaja na letni remont. Tudi v politiki je nemogoče mogoče.
Dobra vest je še, da je gasilcem brez pomoči Spartana uspelo ustaviti požar na Krasu. Manj dobro je bilo, da so bile z zračno pomočjo znova težave. Simbol razlogov teh težav so znameniti prenosniki za socialno šibke, ki so obstali v skladišču v Logatcu, ker oblast ne zna načrtovati kar zna vsak malo boljši kmet. Državo vodijo na ho ruk. Po zadnjem požaru na Krasu je vlada nabavila štiri zračne traktorje (podjetja Air Tractor) za gašenje, a nimamo še niti enega domačega pilota, ki bi lahko letel z njimi. Reševali so nas tuji.
Pogodbo o nakupu z evropskim denarjem je zdaj že evropski poslanec Marjan Šarec podpisal aprila lani, vlada pa je nakup odobrila že prej, konec leta 2022, po velikem požaru. Ker se piloti šolajo, jih bomo ob naslednjem požaru morda že imeli. Za pomoč pri gašenju je bil kupljen tudi tovorni Spartan. Odločitev je še iz časa bivšega obrambnega ministra Mateja Tonina, ki je vmes kot Šarec postal evropski poslanec. A tudi pri tem bo modul za gašenje prišel šele prihodnje leto. Kot morda domači piloti za zračne traktorje. Zadnja dva od traktorjev sta priletela v enosedežni verziji, ki (še) ni prirejena za zajemanje vode iz vodotokov. So pa v vladi tik pred požarom na Krasu odločili, da lahko Spartana za svoje prevoze uporabljajo politiki. Za te se vedno najdejo piloti in moduli. Zračni traktorji bi bili premalo reprezentativni, povrhu pa zna le malo politikov, če gre za enosedežne variante, pilotirati tako spretno kot Lojze Peterle.
Posledice politike na ho ruk smo lahko opazovali tudi na še bolj politični ravni, kjer je Urški Klakočar Zupančič propadel poskus, da bi z naglo spremembo zakona o parlamentarnih preiskavah onemogočila preverjanje Goloba, GEN-I in državne energetike. Nedotakljivih. Dosedanji Golobovi vladarski dosežki ljudstva niso navdušili in podpora Svobodi in vladi je strmoglavila. Zdaj, ko Golob že težko leta, propada še onemogočanje preiskav, kaj je Golob v preteklosti plačeval podjetju takrat necenzurirane novinarke Siol.net Vesne Vuković, zakaj je Golobov Gen-I veleposlaniku na Hrvaškem Martinu Berishaju nakazoval denar na Kosovu, kako je ob vodenju državnega trgovca z elektriko iz NEK naredil lasten Star Solar in kako je lahko povrhu v GEN-I v petih letih dobil za kakšen milijon evrov več nagrade kot jih je za šefe državnih podjetij največ dovoljeval zakon, povrhu pa se je že kot šef vlade na koncu še “velikodušno” odrekel dodatnemu milijonu nagrade, ki bi jo tudi dobil mimo zakona. Pa ni bil edini tam.
Privatizacije in milijonske “nagrade” mimo zakona je ob levo sredinskih vladah omogočil slovenski državni holding, ki ga je nekaj časa vodila znamenita Lidija Glavina, ki so jo kot Goloba tudi zalivali z denarjem in celo s funkcijo na vrhu državnega Telekoma, Golob pa jo je na koncu še zaposlil v GEN-I. Povezav ni težko opaziti.
Med institucijami, ki so ob neverjetno visokih nagradah šefov GEN-I molčale, je bilo tudi računsko sodišče, katerega predsednika iz tistih časov Tomaža Vesela za sluge v preteklosti, tudi pri preiskovanju nabav respiratorjev, kjer je najbolj sporne pomagal uvoziti Hisense (Gorenje), Golob zdaj nagrajuje z vladno nominacijo za evropskega komisarja. Gorenje je bilo med tistimi, ki je tudi nakazalo denar podjetju Vukovićeve, pa danes financ minister Klemen Boštjančič tudi. Sami takšni, ki se jih ne sme preverjati in preiskovati.
Parlamentarno preiskavo je Urška Klakočar Zupančič poskušala onemogočiti s spremembo zakona. A ji je stvar padla v vodo, ker so najprej zakomplicirali pravniki, da to tako ne gre, v petek pa je, ko so poslanci vladnih strank pomoč vse bolj šibkemu Golobu le uzakonili, udaril še državni svet z vetom. Skoraj hkrati pa so ob vetu državnega sveta svojo dodatno in najnovejšo preiskavo Golobovih poslov zahtevali še poslanci SDS in NSi.
Tudi, če bi vladni poslanci zdaj na izredni seji parlamenta veto naglo preglasovali, s tem ne bodo rešili Goloba in nedotakljivih. Po preglasovanem vetu začne teči rok, v katerem je mogoče sprožiti pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum, ki ustavi uveljavitev zakona za nekaj mesecev tudi, če podpisi na koncu niso zbrani.
SDS je to pobudo že napovedala.
Teh pravil, ker jih ustava in zakon za zakonodajne referendume povsem jasno določata, Klakočar Zupančičeva ne more kar ukiniti, kot je pravila v parlamentu ob Palestini, ki jo je Golob za propagandne koristi svoje stranke želel priznati le nekaj dni pred evropskimi volitvami. Posvetovalnega referenduma opozicija ni predlagala v skladu z nameni, je odpravo pravil takrat pojasnila Klakočar Zupančičeva. Če prevedemo: Golobu so iz opozicije skoraj preprečili, da bi dosegel propagandni cilj. Za vojno, ki so jo Palestinci iz Gaze sprožili z Izraelci, je bilo povsem nepomembno, ali bo priznanje tik pred evropskimi volitvami ali takoj po njih. Rezultat volitev pa je pokazal, da goljufanje Klakočar Zupančičeve in vladnih strank ni učinkovalo. Volitve so izgubili. Svoboda je dobila dve sedeža, SDS štiri.
Bolj celovito gledano pa nesposobnost načrtovanja in premišljanja kaže tudi onemogočanje preiskovanja čudnih poslov v državni energetiki. Tih dogovor Svobode na začetku mandat z NSi, ki je preprečil preverjanje že takrat, kam vse in zakaj je potoval denar iz GEN-I, je bil za Svobodo podobna napaka kot so prenosniki Emilije Stojmenove Duh. Takrat je bil Golob močan, njegova stranka je uživala veliko podporo in razprave in odkritja o nepravilnostih preiskovalne komisije bi učinkovale kot lulanje proti vetru.
Danes, ko je Golob izgubil večino podpore in ko komaj še leti, pa je položaj drugačen in zdaj dodatni poskusi, da bi onemogočili opozicijski nadzor ravnanja šefa vlade, le še dodatno rušijo ugled in volilno podporo vladnih strank.
Veto je državni svet izglasoval z 18 glasovi za in 11 proti in to tudi zaradi vsebine, ki je v tem, da bi onemogočili parlamentarno preiskavo, ki jo je zahteval prav državni svet, v katerem odvetniku GEN-I Mirko Bandlju ni uspelo prepričati večine, da se “nedotakljivih” ne sme preiskovati. Ne Goloba, ne GEN-I, ne državne energetike, ne SDH.
Z vetom so po Bandlju zdaj ustavili še zračni traktor za gašenje opozicijske preiskave Golobovih poslov, ki ga pilotira Urška Klakočar Zupančič. Vsaj do jeseni.
