Piše: G. B.
Na obali francoske Normandije bo danes osrednja slovesnost ob 80. obletnici dneva D, množičnega izkrcanja zavezniških vojakov, ki je prineslo preobrat v drugi svetovni vojni. Pričakujejo številne visoke goste, vključno s predsednikom ZDA Joejem Bidnom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Junaštva zavezniških vojakov, ki so se v noči na 6. junij 1944 s ciljem osvoboditve Evrope nacistov zgrnili na obale severne Francije in mnogi daleč od doma tam tudi dali svoje življenje, se bodo spomnili na več slovesnostih na nacionalnih pokopališčih na območju. Osrednja, z več državnimi voditelji in okrog 200 še živimi vojnimi veterani, pa bo na plaži Omaha. Poleg francoskega predsednika Emmanuela Macrona bodo tam še Biden, kanadski premier Justin Trudeau in britanski kralj Karel III. V ospredju bo sicer žrtev zavezniških vojakov, v znak mednarodne sprave po drugi svetovni vojni pa se bosta slovesnosti udeležila tudi nemški kancler Olaf Scholz in italijanski predsednik Sergio Mattarella.
Nad obletnico prelomnih dogodkov, ki so pomenili začetek konca vojne, danes visi senca vojne v Ukrajini. Njen predsednik Volodimir Zelenski se bo udeležil današnje slovesnosti in se ob tem tudi sestal z Bidnom, ki ga bo nato Macron gostil še na državniškem obisku. Niso pa v Parizu prav zaradi vojne na dogajanje povabili nobenega od predstavnikov Rusije.
Slovesnosti so se sicer začele že v sredo, ko se je Macron v Bretanji poklonil padlim francoskim padalcem v britanskih zračnih silah. Na južni obali Anglije je medtem osrednja slovesnost s kraljem kot slavnostnim govornikom potekala v Portsmouthu, od koder so pred 80 leti številni zavezniški vojaki krenili proti Franciji.
Očitno bo slovesnost minila tudi brez predstavnikov Slovenije, saj bi v nasprotnem primeru mainstream mediji to pompozno razglašali. Skoraj zagotovo pa tam ne bo predstavnikov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, saj bi sicer na svoji spletni strani prav tako poudarjali svojo navzočnost.
Do sedaj edina takšna udeležba se je zgodila pred desetimi leti na praznovanju 70-letnice izkrcanja v Normandiji, pa še takrat je to z velikimi napori zlobiral tedanji predsednik republike Borut Pahor. Takrat sta bila člana delegacije dva nekdanja komunistična funkcionarja, ki sta danes že pokojna: nekdanji Kardeljev tajnik, diplomat in zadnji socialistični predsednik predsedstva Janez Stanovnik ter nekdanji politik, prav tako diplomat in tudi profesor Anton Vratuša, ki je imel tedaj 90 let. To pa je bil za zdaj edini takšen primer.
Kot je razvidno iz člankov, povezanih s preteklimi jubileji tega izkrcanja, je bilo na strani borčevske zveze veliko jeze in nezadovoljstva, ker jih organizatorji nikoli niso vabili na te slovesnosti. “Vsi drugi narodi so bili pomembnejši, celo Slovaki, Madžari, ki so bili v bistvu zelo pasivni zavezniški sodelavci, medtem ko so bili slovenski partizani zelo aktivni od vsega začetka vojne v Jugoslaviji,” je takrat dejal zgodovinar Zdenko Čepič. No, ta trditev je milo rečeno precej nenavadna, kajti v času napada nacistov na Jugoslavijo je še veljal pakt med Hitlerjem in Stalinom, ki ga je zlomil šele poletni napad Tretjega rajha na Sovjetsko zvezo. Prve partizanske čete pa so se začele pojavljati šele jeseni istega leta.
No, res pa je, da je bilo prav ob 60-letnici izkrcanja v Normandiji veliko slabe volje v borčevskih vrstah, ker niso bili povabljeni na ta eminenten dogodek, na katerem se zberejo številni svetovni državniki. Pred 20 leti so na ta dogodek povabili celo Vladimirja Putina, čeprav prej Sovjetska zveza oz. Ruska federacija nista nikoli dajali velikega pomena temu izkrcanju, saj je imel Stalin svoje načrte. No, Putina letos ni, očitno je namreč, da Zahod ne želi videti na tej prireditvi niti Putina, niti njegovih vazalov, med katere sodijo tudi slovenski častilci revolucionarnih izročil.
