0.7 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Tanja Fajon Izraelu odreka pravico do samoobrambe in relativizira iransko vojno napoved

Piše: Nova24tv.si

Iranski napad na Izrael je povsem jasna vojna napoved, na katero pa se je slovenska ministrica za zunanje zadeve odzvala kot Milan Kučan na vojno v Ukrajini – za konflikt je namreč okrivila obe strani, češ da gre za “povračilne ukrepe” Irana zaradi napada na konzulat – kar je seveda absurdna trditev. Izrael je namreč v stavbi (ki v resnici ni bila konzulat, ampak vojna soba!) likvidiral več visoko profiliranih iranskih teroristov. Kako dolgo bo slovenska zunanja politika igrala politiko “neuvrščenih?”

Ministrica za zunanje zadeve se – kot že tolikokrat doslej – ni znala postaviti na stran države evropskega demokratičnega tipa, ki se brani pred militantnim islamskim totalitarizmom.

Celotna izjava za evropske in zunanje zadeve se glasi takole:

“Vsak nadaljnji vojaški spopad na Bližnjem vzhodu lahko ima uničujoče posledice za regijo in za svet. Slovenija odločno obsoja napad Irana na Izrael in tudi tokrat, tako kot ob napadu na iranski konzulat v Damasku, izraža globoko zaskrbljenost nad nadaljnjo destabilizacijo regije. Na današnjem zasedanju Varnostnega sveta bomo vse strani pozvali, da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko vodile v zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Ponovno bomo pozvali k trajnemu premirju v Gazi, spoštovanju mednarodnega prava in vrnitvi k diplomaciji.”

 

Relativizacija napadov in odrekanje samoobrambe

Fajonova je tako najprej relativizirala napad in ga primerjala z izraelsko akcijo eliminacije teroristov, ministrstvo pa “Izrael in poziva k umiritvi razmer v izogib nadaljnji destabilizaciji regije”. Podobna retorika torej kot v Gazi, kjer naše ministrstvo ne le, da agitira Izrael z nedokazanimi trditvami o izvajanju genocida, ampak mu celo odreka obrambo pred despoti, ki so se odločili Izrael izbrisati iz zemljevida, Jude pa pognati v morje.

Gre za zaskrbljujoč skrajno levi pomik slovenske zunanje politike, ki je bila med Janševo vlado vedno odločno na strani evroatlantskega zavezništva svobodnih narodov. Z izjavo je Fajonova Izraelu pravzaprav odrekla možnost samoobrambe v času, ko ta bije eksistenčno bitko za edino demokracijo na Bližnjem vzhodu.

Dolga zgodovina koketiranja z brutalnimi iranskimi teokrati

Fajonova se je v preteklosti, preden je postala ministrica, bizarno srečevala s celim kupom predstavniki bližnjevzhodnih despotizmov, medtem ko je v Sloveniji pridigala o nižanju demokratičnih standardov. Najraje pa se je srečevala s predstavniki iranskega režima tudi potem, ko je ta pobijal najstnice, ki niso želele nositi naglavnih rut.

Tako se je leta 2020 kot evropska poslanka v evropskem parlamentu dobila z iranskim  veleposlanikom Kazemom Sahefijum – takrat se je skupaj z iranskim režimom borila, da se ohrani jedrski dogovor, ki ga je razveljavil predsednik Donald Trump. Jedrski dogovor danes z zgodovinskim zamikom med analitiki velja za veliko napako Iranu prijaznega predsednika Obame, saj je ravno v času dogovora Iran pridobil izjemno gospodarsko in vojaško moč, prav tako pa razširil vpliv na Bližnjem vzhodu – močno se je povečalo financiranje jemenskih uporniških Hutijev, Hamasa v Gazi ter islamske teroristične milice Hezbollah v Libanonu.

Foto: Twitter

V vlogi zunanje ministrice se na svetovnem ekonomskem forumu  ni srečala s kakšnim predstavnikom zahodnih držav, kaj šele jedrne Evrope, ampak s Hoseinijem Amirabdollahianom“V razpravi z ministrom za zunanje zadeve Amirabdollahianom je Tanja Fajon poudarila pomen miru na Bližnjem vzhodu in odgovornost vseh vpletenih akterjev, vključno z Iranom, za umiritev razmer in ne za zaostrovanje razmer v regiji,” so takrat zapisali na ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.

Fajova se je torej o umiritvi razmer pogovarjala s predstavnikom režima, ki je oborožil in izuril verske ekstremiste Hamas, da so povzročili pokol civilistov 7. oktobra 2023. Vse to je storil, da Izrael ne bi vzpostavil normalnih diplomatskih odnosov s Savdsko Arabijo. Torej o miru bi se pogovarjala s tistim, ki je nemir povzročil.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon z iranskim kolegom Hosseinom Amirabdollahianom, predstavnikom države povročiteljice pokolov 7. oktobra (Foto: MZZ/X)

Ko je iranski teroristični režim sankcioniral osem vplivnih evropskih organizacij in podjetij ter 12 vplivnih evropskih posameznikov, med njimi tudi evroposlanca iz vrst SDS Milana Zvera, kar bi zahtevalo vsaj odpoklic veleposlanika, je ostala Fajonova povsem mlačna do poteze Irana, ki je slovenskega evroposlanca uvrstila na “listo za odstrel”.

Tudi ko so Iran pretresali večmesečni protesti, ko je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je pred tem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala iranska moralna policija, je ostala Fajonova tiho in se prav v tistih časih dobila z iranskim veleposlanikom. Na protestih je bilo sicer aretiranih in brutalno pretepenih 14.000 protestnikov, med njimi celo otroci.

Feministična zunanja politika po slovensko

Maska t. i. feministične politike je odpadla, pod njo pa najdemo zapuščino Tita, Gadafija, Arafata in drugih despotov, ki so se desetletja borili za to, da bi zahodni liberalno kapitalistični način življenja sabotirali in porušili od znotraj. Da je Fajonova izenačila vojno napoved Irana z napadom na iranski “konzulat”, je umazana igra, ki jo slovenski “mirovniki”, zbrani okrog Milana Kučana, igrajo že, odkar se je začela vojna v Ukrajini. Gre za igranje na strune domačih avtokratov, ki sta jim bližja Iran in Rusija kot pa svobodni del sveta, ki mu kolektivno pravimo zahod.

Dobili smo zunanjo ministrico, ki odkrito koketira z glavnim povzročiteljem nemira na Bližnjem vzhodu in po tiho med vrsticami s fašistizirano Rusko federacijo. Hkrati pa ministrico, ki se je pridružila tožbi avtokratskega dela sveta proti edini pravi demokraciji na Bližnjem vzhodu.

Vprašanja za MZEZ

Ob nenavadni pasivnosti smo na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovili naslednja vprašanja:

    • Po iranski vojni napovedi na Izrael ministrica poziva k umiritvi razmer in Izrael poziva proti povračilnim ukrepom. Je tak poziv primeren glede na to, da je Iran v Izrael v nasprotju z mednarodnim pravom izstrelil 170 dronov, 30 manevrirnih izstrelkov in 120 balističnih izstrelkov?
    • Gre za napad, ki bi vsako drugo državo, ki ni Izrael, poravnal s tlemi, torej gre za vojno napoved. Je stališče Tanje Fajon, da se Izrael nima pravice aktivno boriti proti iranskim ciljem, ki so prvič neposredno napadli izraelsko ozemlje?
    • Ministrica je v svoji izjavi po iranskem napadu hkrati z napadom omenila izraelski napad na konzulat v Damasku. Ne gre namreč za konzulat, ampak zgradbo, ki je s konzulatom povezana, Iran pa jo je uprabljal za vojno sobo, kjer so visoki predstavniki revolucionarne garde pripravljali teroristične napade na Bližnjem vzhodu. Se ministrica zaveda tega dejstva? Je omemba raketiranja teroristov v Damasku v isti sapi z iranskim napadom primerna? Vrstijo se obsodbe bivših diplomatov, da gre za relativiziracijo iranskega napada na Izrael.
    • Bo ministrica za zunanje zadeve priznala pravico Izraela do samoobrambe, če ta napade vojaške cilje v Iranu?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine