Piše: Lucija Kavčič
V teh časih ni nič več nemogoče in predlog uredbe, ki določa stopnjo hrupa na javnih prireditvah in ki bi onemogočil celo gasilske veselice, je bil samo še eden v nizu nesprejemljivih zakonov Golobove vlade. Razgalilo ga je ostro nasprotovanje SDS, le da so s to uredbo Golobovi šli predaleč in na prste stopili celo SD, zato so predlog prav hitro umaknili.
Predlog uredbe za urejanje načina uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je okoljsko ministrstvo, ki ga vodi minister Bojan Kumer, v javno razpravo poslalo 20. februarja. Po pritiskih in utemeljitvah, da hoče vlada sprejeti povsem nesprejemljivo uredbo, ga je presenetljivo hitro umaknilo. Na precej sporno potezo Golobove vlade je na novinarski konferenci 26. marca opozoril poslanec SDS Andrej Kosi, ki je dejal, da namerava vlada z odlokom preprečiti različne dogodke in zborovanja.
Predlog Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah namreč onemogoča celo organizacijo gasilskih veselic in drugih prireditev. Predlogu pa ni nasprotovala samo stranka SDS, ki je zahtevala sklic seje državnozborskega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ampak tudi stranki NSi in SD. Poleg tega je predlog uredbe izzval veliko nezadovoljstva tudi v Gasilski zvezi Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije, natančneje v zbornici, ki se ukvarja z industrijo sejmov in srečanj, ter v Gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije.
Obvezne meritve hrupa po 22. uri
Vladni predlog uredbe je na primer predvideval, da bi moral organizator prireditev ob posredovanju prošnje za izdajo odločbe o dovoljenju za začasno obremenitev hrupa po 22. uri občini predložiti elaborat ocene hrupa. “V tem nočnem času bi moral pooblaščeni izvajalec ta hrup meriti in po 30-ih dneh po prireditvi predložiti tudi rezultat meritev,” je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Andrej Kosi. To pa je seveda zelo drago; poleg tega je pooblaščenih izvajalcev meritev hrupa v Sloveniji samo 17, v vsej državi pa je lahko hkrati več kakor 17 prireditev. V predlagani uredbi je problematično tudi to, da se v čas prireditve štejeta tudi montaža in demontaža prizorišča, ki se morata zgoditi šele po 7. uri zjutraj. Če se torej prireditev konča ob polnoči, bi moral organizator na demontažo čakati do jutra, kar je sporno in nesmiselno zaradi podaljšanega časa morebitne zapore prizorišča. Absurdno je tudi določilo v uredbi, ki predvideva, da mora med posameznimi prireditvami preteči sedem dni, če se prireditve odvijajo tudi ponoči, pa jih je na istem kraju lahko v enem koledarskem letu največ osemnajst. V predlagani uredbi je bilo tudi določilo, da lahko prireditve, na katerih organizatorji uporabljajo zvočne naprave, trajajo največ osem ur in največ do 24. ure, izjema so le prazniki ali dela prosti dnevi oziroma tradicionalne prireditve, ki lahko potekajo do 2. ure ponoči.
Adijo, gasilske veselice
Uredba bi z omenjenimi omejitvami in zahtevami prirediteljem povzročila velike stroške in izgubo, številne prireditve bi organizatorji preprosto nehali izvajati. Mnoge prireditve, kot so na primer gasilska tekmovanja, ki navadno potekajo ves dan in se potem razvijejo v gasilsko veselico, bi bile torej onemogočene. Gasilci so bili zato ogorčeni, saj so prostovoljna gasilska društva, na katera se je mogoče obrniti po pomoč ob različnih nesrečah in so v pripravljenosti 24 ur dnevno in 365 dni v letu, tudi središče družbenega življenja. Na različnih prireditvah, ki jih organizirajo, krepijo medsebojno povezanost z ljudmi, med drugim pa na tak način zbirajo tudi finančna sredstva, s katerimi kupujejo opremo, gradijo in obnavljajo gasilske domove, izvajajo usposabljanja in tako omogočajo bolj kakovostne intervencije.
Zahteva za sklic nujne seje
To pa še ni vse! Gospodarska zbornica Slovenije je opozorila, da bi omejitev hrupa na osem decibelov onemogočila kakršnokoli kulturno prireditev na prostem, celo javne koncerte simfoničnega orkestra na odprtem ali organizacijo državne proslave ob dnevu državnosti, ki je na prostem. Gre torej za uredbo, ki bi onemogočila družbeno življenje ljudi tako v mestu kot na podeželju. Poslanska skupina SDS temu predlogu uredbe ostro in glasno nasprotovala ter zahtevala sklic nujne seje državnozborskega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Zahtevo za sklic nujne seje tega odbora je vložil tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek, vsi pa so od vlade zahtevali, naj uredbe ne sprejme v takšni obliki, kot jo je predlagala. Poslanci NSi so prav tako zahtevali, naj vlada pripravi poseben akcijski načrt za debirokratizacijo upravnih postopkov, ki so potrebni za izvedbo prireditev.
Tudi stranka SD je bila proti
Glede te uredbe pa se je složnost razklala tudi znotraj koalicije, saj je poslanska skupina SD od ministra Kumra zahtevala, naj gradivo umakne in po vnovičnem usklajevanju pripravi rešitve, ki bodo za organizatorje prireditev manj administrativno omejevalne. “Na posledice sprejetja take uredbe je v svojem odzivu na gradivo opozorila tudi Gasilska zveza Slovenije, ki je na konkretnih primerih prikazala negativne učinke na organizatorje prireditev, pa tudi na življenje v skupnostih, ki se jim na ta način močno omejuje možnost uporabe (pogosto omejenih) prireditvenih prostorov. Prepričan sem, da je omejevanje čezmernega hrupa mogoče doseči drugače kot z nalaganjem novih administrativnih obremenitev organizatorjem,” so v sporočilu za javnost navedli besede poslanca SD Damijana Zrima, ki se je prvi podpisal pod pobudo.
Izvijanje in zanikanje
Na nasprotovanje poslanske skupine SDS so se na pristojnem ministrstvu najprej odzvali pričakovano – argumente SDS so začeli zavračati, češ da gre za “zavajajoče informacije”, da bi z uredbo omejevali prireditve na prostem. Prav tako so se skrivali za trditvijo, da so želeli samo urediti možnosti, da bi v lokalnem okolju prireditve izvajali tako, da bi okoliškim prebivalcem hkrati omogočili pravico do spanja. Novost v uredbi naj bi bil samo elaborat meritev hrupa po 22. uri. So pa že v sredo, 26. marca, na ministrstvu v zvezi s predlagano uredbo sprejeli predstavnike slovenskih občinskih skupnosti, združenja slovenskih občin in združenja slovenskih mestnih občin.
Umik predloga uredbe
Naslednjega dne, 27. marca, je pristojno ministrstvo umaknilo predlog uredbe o zvočnih napravah na shodih in prireditvah ter ustavilo postopek njegove obravnave. Ob tem so na ministrstvu zapisali, da so to storili zato, ker se je pokazalo, da obstajajo pomisleki in različno razumevanje uredbe, in da so se začeli pogovarjati z deležniki. “Ker pri deležnikih obstajajo potrebe in želje po nadaljevanju pogovorov in ureditvi tega področja, bomo pogovore nadaljevali, oblikovali nov predlog in ga šele nato uvrstili v javno obravnavo,” je obljubilo ministrstvo za okolje. Da so predlog sporne uredbe umaknili, je odlično, prav tako je odlično, da besedo dobili tudi deležniki – občine in gasilska društva. Kaj se bodo o vsebini uredbe dogovorili z okoljskim ministrstvom, bomo še naprej spremljali.
