Piše: Álvaro Peñas
Johan Deckmyn je od leta 1995 mestni svetnik v Ghentu za Vlaams Belang in od leta 2019 član flamskega parlamenta.
Junija imate poleg evropskih volitev še volitve v Flandriji. Ankete napovedujejo vašo zmago.
Tako je in septembra bomo imeli tudi lokalne volitve. Na volitvah 2019 smo imeli 19 odstotkov, na letošnjih volitvah pa nam ankete kažejo na 27-28 odstotkov. S tem smo prva politična sila v Flandriji, pred doslej večinsko N-VA (neoflamsko zavezništvo, konservativna stranka, ki je v Evropi povezana z ECR).
Kaj je razlog za tako znatno povečanje?
Vzroka sta dva, priseljevanje seveda, pa tudi varnost, in v mnogih primerih gresta oba pojava z roko v roki. V zadnjih nekaj tednih je v Bruslju prišlo do devetih strelskih napadov, v katerih je bilo ubitih več ljudi in so povezani s trgovino z mamili. Policija tega ne zmore več in v mnogih soseskah ni niti policijske prisotnosti, ker so postala prepovedana območja.
Vendar v valonski Belgiji ni močne stranke, ki bi nasprotovala priseljevanju. Zakaj?
Na to lahko gledamo dvojno: na eni strani medijski bojkot; po drugi strani pa je to morda posledica nezmožnosti desnice, ker v Franciji vidimo pomen protipriseljenskih strank. Resnica je, da je politični trend v Valoniji povsem levičarski in z vse večjim porastom komunističnih strank.
Doslej so druge stranke okoli Vlaams Belang postavile v metaforični cordon sanitaire. Če se bodo ankete realizirale in boste postali prva stranka, menite, da bo mogoče doseči vladne dogovore?
Če bomo prva stranka, bomo imeli možnost poskusiti sestaviti vlado, mislim, da v dveh tednih. Vsi novinarji v Flandriji postavljajo isto vprašanje in ga naslovijo na N-VA, ki pa ne želi odgovoriti. To je že preboj, ker je bil v preteklosti vedno odgovor proti kakršnemu koli sodelovanju. To pomeni, da obstaja možnost, da se lahko pogajamo. Najboljši dokaz je bilo leto 2019, ko so bili oni prva stranka, mi pa druga in so se pogovarjali z nami; vendar nismo imeli zadostne večine in druge stranke so bile totalno proti. Zdaj je veliko vprašanje, ali nam bo uspelo doseči to večino, kar potrjujejo zadnje ankete. Poleg tega ne smemo pozabiti, da stranke, ki zdaj vladajo v nekaterih regijah, na primer liberalci, ne bodo prišle v parlament, ker ne bodo presegle 5-odstotnega praga. Dober primer je Antwerpen, kjer dosegajo le 4 odstotke, kar koristi največji stranki, to pa smo mi.
