Piše: OZS
Pred današnjim sestankom delovne skupine za zmanjšanje administrativnih ovir v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ponovno poudarjamo, da je Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti neživljenjski in v praksi težko izvedljiv. Pristojno ministrstvo zato pozivamo, naj spremembe na področju evidentiranja delovnega časa veljajo zgolj za kršitelje, vsi preostali pošteni delodajalci pa naj evidence vodijo tako kot pred uveljavitvijo zakona.
Z začetkom uporabe zakona morajo delodajalci poleg do sedaj predvidenih podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca voditi še kopico drugih podatkov, denimo čas prihoda delavca na delo in čas odhoda z dela, izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v posebnih pogojih dela in v neenakomerno ali začasno prerazporejenem delovnem času, tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oz. letu itd. Beleženje vseh teh podatkov na dnevnem nivoju za vse delavce terja dodatne ure dela v primerih, ko se evidence vodijo ročno, še posebej takrat, ko je pri delodajalcu več zaposlenih delavcev.
V OZS obenem predlagamo, da se iz definicije delavca izključi kategorije oseb, za katere se evidenca vodi in hrani že na podlagi drugih predpisov. Gre za upokojence, študente, pogodbene delavce. Vključitev teh oseb v definicijo delavca je nepotrebna ter vzbuja zmedo pri delodajalcih glede potrebnosti vodenja več evidenc o izrabi delovnega časa po več različnih pravnih podlagah.
Pripombe imamo tudi glede hrambe evidenc. Zakon določa, da se morajo evidence hraniti kot listine trajne vrednosti, za kar ne vidimo vsebinskega razloga. Ustrezne evidence za uveljavljanje teh pravic namreč že vodijo pristojne državne institucije (ZPIZ, ZZZS, FURS ipd).
Večkrat smo tudi izpostavili, da so globe nesorazmerno visoke, najvišje celo 20 tisoč evrov. Pred uveljavitvijo sprememb zakona je bila maksimalna globa 4.200 evrov, torej gre za skoraj petkratno zvišanje višine glob. Nikakor ne podpiramo zlorab pri vodenju evidenc, toda kljub temu je pri globah potrebno ločiti med kršitvami, ki jih delodajalec povzroči namenoma in imajo velike škodljive posledice ter med tistimi, ki so posledica nehotene pomote.
Zakon torej prinaša dodatne, nepotrebne birokratske ovire in zmedo med delodajalci, zato vztrajamo, naj evidence na tak način vodijo le kršitelji, tako kot je to predvideno za obveznost elektronskega vodenja evidenc.
