5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(EKSKLUZIVNO) Iz dokumentov Dane Kos o kraji judovske vile

Piše: dr. Jože Dežman

Dana Kos je svoje zgode in nezgode z oblastmi, ki so ji prodale in nato ukradle judovsko vilo, opisala v pismu, ki ga je napisala 10. avgusta 1953, da bi protestirala proti zaplembi judovske vile. 

V prvem delu te zgodbe v prejšnji številki Demokracije smo omenili, da je Dana Kos, potem ko je prodala domače posestvo, začela kupovati hišo v Ljubljani, kjer je živela.

Iskanje nepremičnine v Ljubljani

»Ker bivam stalno v Ljubljani, sem si s prejeto kupnino v zameno za prodano domačijo v Šempetru namreč nameravala kupiti lasten dom v Ljubljani, da se meni in mojim ne bo treba potikati po tujih stanovanjih, temveč bomo lahko bivali pod lastno streho.

Tudi nakup lastnega doma v Ljubljani sem prepustila izkušenim rokam svoje matere Valerije Cvenkel. Ta se je obrnila na koncesioniranega posredovalca Zajca v Tavčarjevi ulici, če ima kak primeren objekt za ponudbo. Zajc in njegov pomagač Otmar Lovrenčič sta nas opozorila na vilo na Levstikovi ul. 31. Ta bila je bila tedaj, ki sem se začela zanimati zanjo, v neposredni upravi Ekonomata predsedstva vlade in je že stanoval v njej tov. minister Fajfar.

Lastnika te vile sta bila zakonca Moskovič Feliks in Moskovič Klara, roj. Lajtner, trgovca z usnjem v Ljubljani. Za časa okupacije sta bila oba lastnika kot žida odgnana v internacijo in sta v internaciji tudi umrla. Zato je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo odločbo dne 26. 2. 1946 IV Sp 1062/46/2, da se v smislu čl. 2 zakona z dne 21. 7. 1946 izreče sekvestracija celokupne premične in nepremične imovine obeh odsotnih lastnikov in da se neposredno upravo nad premoženjem poveri Mestnemu ljudskemu odboru – upravi ljudske imovine Ljubljana-mesto. Kaj kmalu pa je to vilo iz rok uprave Narodne imovine prevzel Ekonomat predsedstva vlade v neposredno upravo.

Kot edini dedič po Moskovičih je prihajal v poštev edini še preživeli član rodbine brat Klare Moskovič, magister farmacije Ignat Lajtner v Zagrebu. Le-ta je bil pripravljen prodati vilo, ker se ni nameraval naseliti v Ljubljani, ampak si je hotel s kupnino za vilo nabaviti kako nepremičnimo v Ljubljani. Stvar mi je konvenirala, skromna vila v Levstikovi ulici mi je ugajala, pa sem pristala na nakup.

Celoten članek in dokumente si lahko preberete samo v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine