Piše: C. R.
Sveta Trojica. Cerkev je bila vrh Fijolčne gore, kakor so zaradi številnih vijolic nekoč imenovali vzpetino nad Vrhniko. Obiskovalci so navdušeni nad notranjščino, kjer stene krasijo Ogrinove in Koželjeve freske. Zid s trinajstimi kapelicami so okrog cerkve zgradili okoli leta 1700. V 18. stoletju je bila cerkev priljubljeni cilj številnih romarjev.
Odkrijte legendo, ki se skriva na vrhu hriba Sv. Trojice, na poti nazaj v središče mesta pa se ustavite v Cankarjevi spominski hiši ter se posladkajte v Slaščičarni Berzo, Kavarni Park ali kavarni Hotela Mantova.
Cerkev Sv. Miklavža na Kurenu
Ob poti na Ulovko stoji na Kurenu gotska cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja, nekdaj zavetnika vrhniških čolnarjev. Najznamenitejši je lesen strop, ki je razdeljen na 96 kvadratov in 24 vzdolžnih polj. Cerkev je nespremenjena vse od svojega nastanka in je kot dragocen dokument slovenske sakralne umetnosti od leta 1988 razglašena za kulturni spomenik.
Podajte se do cerkvice, sprehodite se po slikoviti vasici in pokusite slastne jedi, ki jih pripravljajo na Turistični kmetiji Kuren.
Grad Bistra
Od 13. stoletja pa vse do razpustitve kartuzijanskega reda leta 1782 je bil v gradu Bistra samostan, današnjo grajsko podobo pa je posest dobila po mnogih prezidavah sredi 19. stoletja. Leta 1945 je bila nacionalizirana, od leta 1951 je v gradu Tehniški muzej Slovenije.
V neposredni bližini gradu in Tehniškega muzeja ne zamudite dobrot Gostilne Bistra in najbolj dišečega doživetja »Skrivnostna Bistra«.
Cerkev sv. Pavla
Vrhnika je postala samostojna župnija v prvi polovici 15. stoletja, kar priča sedanja cerkev sv. Pavla. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1851 po načrtih Josefa Schöbla. V njej so poslikave slikarja Ogrina, Kurza Goldensteina, Wolfa, Koželja in Debenjaka.
Cerkev stoji na kraju nekdanjega rimskega tabora in vabi, da raziščete rimsko dediščino Vrhnike. Za kulinariko poskrbijo v Pizzi s hriba, Gostilni pri Kranjcu in Gostilnici Stara kašča.
Obisk Vrhnike in njenih dragocenosti je kot popotovanje skozi čas. Vrhniška dediščina ostaja živa in jo je vredno doživeti.
