Piše: Vida Kocjan
Z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, smo se prejšnji teden pogovarjali o stanju v kmetijstvu, saj naš sogovorec to zelo dobro pozna. Poleg tega člani foruma že nekaj časa obiskujejo posamezne slovenske pokrajine, kjer pripravljajo zanimiva in dobro obiskana pogovorna omizja. Pogovor je potekal tudi o protestih kmetov tako v Evropi kot na posameznih slovenskih mestnih območjih, pa tudi komentarju o delu nove kmetijske ministrice se nismo izognili.
Spoštovani dr. Podgoršek, v Forumu za kmetijstvo in podeželje pri SDS, ki ga vodite, ste zelo dejavni, vaša pogovorna omizja, ki jih organizirate po Sloveniji, pa zelo dobro obiskana. Kaj je tisto, kar kmete in prebivalce s podeželja najbolj zanima, kakšna so njihova najpogostejša vprašanja?
V forumu smo zelo veseli pozitivnega dojemanja naših aktivnosti na terenu, kjer med kmeti in prebivalci podeželja govorimo o razvojnih potrebah kmetijstva in podeželja. Na dogodkih želimo poudariti, da je v naši državi vsaj nekomu res mar za slovenskega kmeta in podeželje, saj se pogosto zdi, da je ta stanovska skupina prepogosto prezrta, pozabljena ali celo izključena iz strokovnih razprav, ki so namenjene prav njim. Zato skupaj s kmeti odpiramo razvojne potenciale in potrebne politično-strokovne korake za izboljšanje stanja slovenskega kmeta. Ugotavljam, da smo pri ključnih vprašanjih enotni.
Vsi se zavedamo, da moramo nemudoma odpreti široko razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, poiskati načine za obstoj majhnih slovenskih kmetij na eni in družinskih kmetij kot nosilk prehranske varnosti na drugi strani. Glede na 75-odstotni delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) je treba poiskati načine za podporo tem kmetijam. Te kmetije si zaslužijo medaljo, da sploh vztrajajo na teh zemljiščih in jih obdelujejo, ne pa dodatne davčne obremenitve. Na dogodkih skupaj s kmeti razpravljamo o ukrepih za stabilizacijo rastlinske pridelave (namakanje, mreže proti toči, zaščita pred pozebo, rastlinjaki), ki je pogosto na udaru vremena v posameznih letih. Iščemo tudi rešitve za trajnostno živinorejo, ki je bila, je in bo ena paradnih panog slovenskega kmetijstva. Ob tem se pogosto pojavi vprašanje upravljanja z zvermi, zaradi katere marsikje resno razmišljajo o opustitvi paše (tudi na planinah). Praktično na vsakem dogodku se izpostavi tema mladih prevzemnikov kmetij, ki je vseevropska težava, saj je povprečna starost evropskih in slovenskih kmetij visoka (blizu 60 let). Pogosta tema so tudi gozdovi in v zvezi s tem divjad, kjer je treba poiskati načine trajnostne rabe gozdov s poudarkom na gospodarskem učinku. Zaradi velikega števila divjadi se na gozdnih in kmetijskih površinah povečuje škoda, zato je pogosto izražena pobuda za povečan odvzem divjadi. Kmetje na okroglih mizah vedno izrazijo podporo protestom kmetov v Evropi, saj so njihove zahteve v marsičem tudi naše zahteve. Izpostavijo tudi potrebo po debirokratizaciji v kmetijstvu in nekaterih poenostavitvah, kot so na primer ukinitev davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti in pavšalne obdavčitve ter podobno.
Ta vlada je do sedaj sprejemala bolj ali manj škodljive ukrepe za slovenskega kmeta. Se strinjate?
Namen okroglih miz, ki jih organiziramo s forumom, ni kritiziranje aktualne oblasti, dotaknemo se le nekaterih izstopajočih škodljivih ukrepov te koalicije. Če imamo v mislih obdavčitev plačil OMD, spremembe zakona o KGZS in zakona o zaščiti živali, neustrezen odvzem živali s kmetije v Posavju in košarico živil, potem lahko pritrdimo vaši trditvi. Izpostavil pa bi dva ukrepa, ki sta v korist slovenskemu kmetu, in sicer uvedba kmetijskega goriva in odvzem medvedov.
Menite, da vlada Roberta Goloba ignorira kmetijsko in veterinarsko stroko?
Pri spremembi zakona o zaščiti živali je vlada in koalicija povsem ignorirala kmetijsko in veterinarsko stroko. Verjetno je bila tudi zaradi tega sprejeta koalicijska odločitev, da se zakon pelje skozi postopke sprejemanja kot poslanski zakon, ki zaradi postopka sprejemanja lahko bistveno zmanjša potrebno usklajevanje med deležniki in tudi med posameznimi ministrstvi. Tudi sam sem kot minister predlagal spremembo zakona o zaščiti živali, ki smo ga pripravljali skupaj s stroko, kmeti, z vsemi poslanskimi skupinami in na terenu preverjali izvedljivost predlaganih rešitev (bili smo tudi v zavetišču za izgubljene domače živali). Omenjeni zakon je tedaj državni zbor v času manjšinske vlade, ki jo je vodil Janez Janša, podprl z 78 glasovi (od 90 poslancev).
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
