Piše: C. R.
V civilni iniciativi Glas ljudstva so prepričani, da je stavko zdravnikov treba ustaviti takoj, vlada pa ima po besedah predstavnika iniciative Dušana Kebra v rokah vsa orodja, da stavko ukine. Menijo tudi, da bi morala vlada k pogajanjem s Fidesom pristopiti bolj proaktivno, zato so pripravili nekaj ukrepov in jih poslali vladi in koaliciji, poroča STA.
V iniciativi so ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, predsedniku vlade Robertu Golobu in koalicijskim strankam predali predlog za prekinitev stavke ter dodatne ukrepe za omejevanje škode za zdravje bolnikov v času stavke. Med drugim predlagajo, naj vlada vodstvom zavodov naloži, da svojim zaposlenim, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, prekličejo dovoljenja za delo pri zasebnih delodajalcih. “Pozivamo vlado, da ukine samo dovoljenja za delo pri zasebnikih in pri koncesionarjih, ne pa tudi dovoljenj za delo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah,” je na današnji novinarski konferenci povedal predstavnik iniciative Jaša Jenull. Menijo, da ni neposredne zakonske podlage, da bi bila stavka zdravnikov plačana, saj so zahteve Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fidesa vezane na povišanje plač, in ne na kršitev kolektivne pogodbe.
Kaj vse se je razkrilo…
Sedaj že @glasljudstva zagovarja dvoživke v zdravstvu. pic.twitter.com/RpNHydIBxx
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) February 1, 2024
“Naša tretja zahteva je poziv ministrstvu za zdravje, naj pripravi dodatne kriterije, dodaten seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati, če bodo nadaljevali stavko,” je dejal Keber. Predlagajo, da v času stavke izvajajo vse preglede in storitve z oznako hitro in zelo hitro, in ne samo nujno. Spomnil je tudi na prve preglede pri specialistu, ki bi jih bilo treba opravljati vsaj v obliki triaže. Jenull je poudaril še, da kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike za neuspešna pogajanja predvideva reševanje spora pred komisijo za pomirjevanje in arbitražnim svetom. V iniciativi menijo, da lahko vlada na podlagi tega člena stavko nemudoma ustavi. Predlagajo tudi, da mora ministrstvo ob morebitnem nadaljevanju stavke pripraviti kriterije, po katerih lahko razglasi dodatno delovno obvezo za zdravnike.
Menijo, da mora vlada zavzeti aktivno držo in do sindikata nastopiti z lastnimi zahtevami. To so uvedba mednarodno primerljivih normativov, skrajševanje čakalnih dob z jasnimi akcijskimi plani vsakega zdravstvenega zavoda posebej, zagotovitev osebnega zdravnika vsem prebivalcem, uveljavitev konkurenčne klavzule in skrajšanje dopustov na raven drugih poklicev v javnem sektorju. Keber je opozoril, da so zdravniki doslej stavkali enajstkrat in dosegli vse, kar je doseči možno v javnem plačnem sistemu. “Tokrat imajo celo argument, da stavkajo zaradi obljub vlade pred enim letom. Pri tem pogrešamo, da bi vlada priznala, da je naredila veliko napako in obljubila nekaj, kar je neizvedljivo,” je dejal. Jenull pa se je v imenu iniciative in državljanov zahvalil vsem zdravnikom, ki ne stavkajo.
Na novinarski konferenci so prebrali tudi pismo specializanta, ki je zaposlen v eni izmed slovenskih bolnišnic in nasprotuje stavki. Med drugim je zapisal, da do vseh, ki ne stavkajo, vsakodnevni prihajajo pozivi, naj se pridružijo stavki, saj bo sicer nanje padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja.
Taktika Jenulla in Kebra močno spominja na grožnje, ki so jih bili deležni strojevodje leta 1988, ko so izvedli prvo vnaprej napovedano stavko. Takrat jim je komunistična oblast grozila, da bo z razglašeno splošno mobilizacijo suspendirala stavko, saj bi v takem primeru strojevodje prisiljeni delati tako rekoč v vojaškem režimu pod grožnjo smrtne kazni v primeru upiranja.