Pravljico poznamo še gotovo,
zlato tele v njej cekine bruha,
lonček pa večerjo sam nakuha,
verzijo povem vam tokrat novo.
Je naivni rjavega teleta
kupil neki fant, menda Butalec,
ko obljubljal zanj mu je menjalec,
da je zlat, s cekini da opleta.
Barva rjava ni bila moteča,
saj Butalcu se kot zlata sveti,
njemu le cekine je imeti,
preden kje ga zdrava pamet sreča.
Tisoč da na mesec jih pridela,
se žival Butalcu sama hvali,
takšne da donosne ni živali
kakor tele, kadar se podela.
Tisočak samo za pokojnino,
druge pa cekine za presežek,
to da te živali je dosežek,
ki skrbi za redno preživnino.
Je nadvse pomemben še podatek,
da naj potrpi in da dočaka
redno poleg tega tisočaka
upokojenec še kak dodatek.
Le do jutra mu je potrpeti,
pa prineslo mu bo tele zlato
prvo porcijo nadvse bogato,
tisoč zlatih, da se vse zasveti.
Tele da zares je pasme prave,
kmalu se prepriča naš Butalec,
tukaj ni potreben razlagalec,
kupček zjutraj barve je rjave.
