Kvote so za nesposobne. Recimo bobu bob. Ne slepimo se z levičarskimi floskulami, da spolne kvote med moške in ženske prinašajo enakost. Enakosti ni. Enakovrednost – seveda, enakopravnost – vsekakor, enakost – nikoli. Ne v svetu narave. V socialistični beznici, ki nam bi jo levičarji tako radi vsilili, pa prav gotovo. Enakost v revščini, enakost v bedi, iz katere nimaš nobene svobode se izkopati.
Ideja spolnih kvot gre povsem v kontekst levičarsko-socialistično-feministične agende, kjer naj bodo vsi »enaki«, ne ozirajoč se na posameznika in njegove sposobnosti, veščine, znanje. To, kar mora v resnici šteti. Že res, da včasih, še pred nadavnim, ženske niso imele niti osnovnih pravic. Vendar pa danes ni več tako. Seveda govorim o civiliziranem delu sveta, v katerem živim.
Dragi levičarji, drage feministke, za kakšne »enake možnosti« se borite, ko pa mi je danes kot ženski v Sloveniji omogočeno, da se izobražujem, da volim, da delam, da pridem, kamorkoli hočem, če v to le vložim svoje delo, svoj trud, in to tudi dosežem. Zaradi sebe. Zaradi svojega dela. In ne zato, ker se me je nekdo – ker nisem bila dovolj sposobna, da bi to dosegla sama – usmilil. Katera ženska pri zdravi pameti hoče usmiljenje in si želi biti imenovana na neki položaj, delovno mesto, vedoč, da je tja prišla samo zato, ker ima notranje spolne organe.
Potem uvedimo še starostne kvote pa rasne pa narodnostne … kje se konča? In uvedimo ženske kvote še v avtomehanične delavnice, rudnike, vojsko pa moške kvote v vrtce, porodnišnice, na sodišča. Lahko pa samo uživamo v svobodi, se za nekaj odločimo in to tudi dosežemo – sami. Ker nam je to tukaj in zdaj dejansko omogočeno. Vedno bodo poklici, v katerih bo več žensk, in poklici, v katerih bo več moških. Vedno se bodo ženske bolj odločale za določena delovna mesta in moški za določena druga. Tako pač je.
In če smo si nekoč morale ženske pravice res izboriti, pa nam danes tega boja gotovo ni treba več bíti. Ne tukaj in zdaj, kjer živimo. Naj bo jasno, da ne govorim o delih sveta, kjer zaradi vladanja smrtonosne ideologije ženske še avta ne smejo voziti. Da niti ne omenjam vseh zlorab, ki gredo zoper najosnovnejši, neodtujljivi človekovi pravici – nedotakljivost telesa in življenja. In je to v (pre)velikem delu sveta »kulturna« norma. Pa ne vidim levičarjev, kaj šele feministk, da bi se borili za človekove pravice žensk tam. Še več, tovrstno ideologijo celo zagovarjajo.
In kako se feministke aktivno borijo za pravice žensk? Tako, da urinirajo sredi cest in korakajo po ulicah, odete v pritikline v obliki vagine, pri čemer protestirajo proti prostaškim nazivom organa – in sicer tako, da organ enako imenujejo same in ga ponosno nosijo napisanega vse počez. Za pravice žensk se borijo tudi tako, da protestirajo proti pornografiji. Vse lepo in prav. Le da to počnejo, ko nage tekajo po ulicah in vreščijo. Kaj je naslednji korak – protestiranje proti umoru, medtem ko nekoga ubijaš?
Norostim 21. stoletja ni videti konca. Priča smo navduševanju nad smrtonosnimi ideologijami, nekatere od njih so stare in preživete, nekatere povsem novi in nori izumi. In če je bil feminizem nekoč boj temeljne človekove pravice žensk, je danes to samo še ena v vrsti zblojenih ideologij, ki hlasta po oblasti. Tu ne gre za nikakršno uresničevanje pravic žensk. Gre za boj za oblast, za nadvlado in za željo kolektivnega kaznovanja vseh (belih) moških tega sveta za vse krivice, ki jih je vsem ženskam kadarkoli, kjerkoli prizadejal patriarhat.
Feminizem 21. stoletja je s svojimi dejanji v sramoto ne samo vsem ženskam tega sveta, ampak človeštvu kot celoti. In feministke tako po Evropi, Ameriki kot tudi pri nas skupaj z levičarji delajo korake naprej za pravice žensk. Tako da na dan prihajajo z brezpredmetnimi predlogi, kot so ženske kvote. Tak zakon se v našem državnem zboru v zadnjih izdihljajih mandata po skrajšanem postopku obravnava na pobudo dveh koalicijskih strank. Nujen zakon, ki bo s spolnimi kvotami dosegel samo to, da bo morebitnemu sposobnemu, delavnemu kandidatu, ki bo za položaj primernejši, odvzel možnost, da bi dosegel to, kar si zasluži, za pravice žensk pa ne bo storil absolutno ničesar.
