V Sloveniji imamo enega najboljših zakonov glede preprečevanja pranja denarja, toda kaj nam to pomaga, če se je kljub tej zakonodaji prek banke, ki je v državni lasti, oprala ena milijarda evrov?
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu razpravljali o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.
Cilj predloga je spremeniti dva nedavno sprejeta zakonodajna akta EU o finančnem nadzoru in preglednosti, da bi okrepili boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki izkoriščata vrzeli v finančnem nadzoru.
Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) je v razpravi opozorila na probleme dosedanje zakonodaje: »Umazan denar daje podlago za delovanje vzporedne – globoke države, ki jo vodijo skriti lastniki. Ko bomo uspeli z zakonodajo to preprečiti, bomo lahko rekli, da smo bili uspešni. Upam, da so te spremembe korak k temu cilju, zato jih podpiram. Žal pa vsak dan znova ugotavljamo, da papir prenese vse, v praksi pa se kljub strogi zakonodaji še vedno dogaja kriminal.«
Romana Tomc je opozorila, da imamo v Sloveniji enega najboljših zakonov glede preprečevanja pranja denarja: »V Sloveniji imamo enega najboljših zakonov glede preprečevanja pranja denarja. Toda kaj nam to pomaga, če se je kljub tej zakonodaji prek banke, ki je v državni lasti, oprala ena milijarda evrov. Vsi za to vedo, obstajajo dokazi, odgovarja pa nihče. Imamo nov zakon, ki naj bi razkril dejanske lastnike podjetij. Pa jih res? Če gre na primer za ekstremno levičarski tednik Mladina, ne boste izvedeli kdo je dejanski lastnik. Lahko pa dobite vse podatke o predsedniku lokalnega pevskega društva, kar je nesmisel.«
Na tem področju je po mnenju evropskih poslancih treba najti pravo ravnotežje med zadostnim nadzorom, ki omogoča učinkovito preprečevanje finančnega kriminala in financiranja terorizma, ter varstvom zasebnosti in temeljnih pravic. V zadnjih letih je vse večja škoda, ki so jo povzročile finančne nepravilnosti in teroristične dejavnosti, privedla do spremembe tega ravnotežja, saj so bili potrebni strožji ukrepi za zaščito družbe kot celote. Postavlja se torej vprašanje ravnotežja ter sorazmernosti med temi interesi, ki si lahko do neke mere nasprotujejo.
