Piše: Gašper Blažič
Odgovor na vprašanje v naslovu je v vsakem primeru pritrdilen. V začetku letošnjega junija nas čakajo volitve v evropski parlament, ki bodo tudi pravi pokazatelj realne moči tako koalicije kot opozicije. Slednja bo morala vzdržati morebitne razkole, predvsem v primeru, če bodo letos tudi predčasne volitve.
Jasno je namreč naslednje: številni politični akterji − ne samo SDS, ampak tudi drugi – pričakujejo, da bo Anže Logar prišel s kartami na dan. Prav tako se še v tem mesecu obeta ustanovni zbor nastajajoče upokojenske stranke, ki naj bi se distancirala tako od koalicije kot opozicije. To je lahko nevarna past, ki bi pripomogla k še večji pasivnosti volivcev. Že tako ali tako je odprta fronta z NSi, kjer v primeru zmage SDS še vedno pričakujejo, da bo slednja ponudila ime mandatarja, ki ne bo predsednik SDS. Toda bistveno je, da SDS predvsem v tem času nastopi s svojim strokovnim svetom in pripravi program na podoben način kot leta 2004.
Se pripravlja »veliki pok« s strani KPK?
Že nekaj časa se širijo ugibanja, ali bo Komisija za preprečevanje korupcije znova tista, ki bo posegla v politično dogajanje. Spomnimo, da je omenjena komisija nastala iz dotedanjega urada za preprečevanje korupcije, ki pa je bil vendarle urad v službi vlade. Vendar je že izbira prvega predsednika KPK Draga Kosa sprožila veliko dvomov, da bi KPK lahko nepristransko nastopala in ali ne bo to samo še eno od sredstev globoke države pri »urejanju« razmer v dnevni politiki. To se je navsezadnje izkazalo tudi v času, ko je vodenje KPK prevzel Goran Klemenčič, kasneje minister za pravosodje v Cerarjevi vladi. Prav v kratkem bo minilo deset let od izdaje poročila, v katerem je KPK obremenila Janeza Janšo, ki je bil v tistem času predsednik vlade, za »uravnoteženje« pa Zorana Jankovića, ki mu kakšno leto prej ni uspelo sestaviti vlade, čeprav je bil zmagovalec državnozborskih volitev. Ko pa je KPK objavila poročilo, je hrbet Janši obrnil najprej Gregor Virant, tedaj predsednik Državljanske liste. Skupaj s tedanjim predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem sta stopila na stran tedanje opozicije in že marca 2013 je vlada padla, s konstruktivno nezaupnico pa je bila vzpostavljena vlada pod vodstvom Alenke Bratušek, ki očitno še ni izgubila upanja, da bi se še kdaj vrnila na to funkcijo. Kot smo že pisali, je nato sledila serija metov puške v koruzo: Bratuškova mandata ni pripeljala do rednega roka volitev, za njo prav tako ne Miro Cerar in tudi ne Marjan Šarec.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
