Piše: Nova24tv.si
“Čas pred 33 leti je bil čas vrhunca narodove volje, edini čas v naši zgodovini, ko si je narod, dobesedno, pisal sodbo sam. Ta je bila tako veličastna in tako prepričljiva, da tudi tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, na koncu tega niso uspeli zadržati,” je med drugim kot gost sinočnje oddaje Planet 18 izpostavil predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.
Na plebiscitu je bila po besedah Janeza Janše izpričana enotnost ljudi, a takratna politika ni bila tako enotna, kot se zdaj poskuša prikazati. Bila je namreč zelo razdeljena. “V projekt plebiscita se je šlo navidezno enotno, ker je bil podpisan sporazum, ampak že takoj januarja, februarja se je izkazalo, da so nekateri za osamosvojitev, a zgolj operetno, brez tega, da Slovenija dejansko v svoje roke prevzame efektivno oblast.”
Kot je povedal, se je precej delalo na tem, da Slovenija ne bi bila sposobna te odločitve braniti. “Vsi so namreč vedeli, da lahko razglasimo samostojnost države, a če tega ne bomo uspeli udejanjiti v praksi in to odločitev tudi braniti, če je potrebno, tudi z orožjem, potem bo to dejansko samo operetna osamosvojitev.”
Izpostavil je, da je bral zapiske iz tistih časov. “Veličasten rezultat je bil izpričan, izpričana je bila narodova enotnost. Januarja 1991 je bila objavljena anketa, kjer so ljudi spraševali, če verjamejo, da bo Beograd, jugoslovanska politika, jugoslovanska vojska, želela s silo preprečiti uresničitev plebiscitne odločitve. Samo 7 odstotkov Slovencev je takrat verjelo v to, da bo nekdo s silo reagiral,” je spomnil in dodal, da je obstajal velik napor, da se je uspelo tudi ostale prepričati, da se je treba oborožiti.
Čas pred 33 leti je bil čas vrhunca narodove volje
Na vprašanje, kako se spomni časa pred 33 leti, je Janša odgovoril, da je bil čas pred 33 leti čas vrhunca narodove volje, edini čas v naši zgodovini, ko si je narod, dobesedno, pisal sodbo sam. “Ta je bila tako veličastna in tako prepričljiva, da tudi tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, na koncu tega niso uspeli zadržati,” je poudaril.
Opomnil je, da danes na državnih proslavah pod vladami, ki jih ne vodi Slovenska demokratska stranka, slavnostni govorniki ne izrečejo niti imena dr. Jožeta Pučnika, ki je bil ključna oseba slovenske osamosvojitve. Prav tako niti Demosa. Demos je takrat po njegovih besedah vztrajal potrpežljivo. “Demos je za to navidezno politično enotnost žrtvoval zelo veliko. Če to primerjam s pozivi po čiščenju janšistov, izključevanju, ki smo ga deležni vsakič, ko se začne volilna kampanja, potem vidimo veliko razliko med ravnanjem neke proslovenske demokratične koalicije in tega, kar imamo na oblasti danes,” je izpostavil.
Ljudstvo, v imenu katerega se bo sodilo, bo v Uradnem listu RS prebralo, kdo je tisti, ki jim bo sodil
Ena velikih tem je nedvomno sprememba slovenske ustave. Na vprašanje, zakaj se mu zdi sporna v tistem delu, ki določa imenovanje sodnikov, je Janša odgovoril, da zato, ker danes sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor po javnem postopku. “Zelo malo teh predlogov je bilo zavrnjenih, nekateri pa so pač bili, nekateri pa niso bili niti predlagani na to funkcijo, ravno zaradi tega, ker so se tisti, ki imajo večino v sodnem svetu, bali javne razprave. Zdaj je pa predlagano, da je javnost izključena iz tega postopka, da sodni svet izoblikuje predlog, ga pošlje predsednici republike, ta ga podpiše. In ljudstvo, v imenu katerega se bo sodilo, bo v Uradnem listu RS prebralo, kdo je tisti, ki jim bo sodil.” Janša meni, da je s tem vzeta neka temeljna dimenzija demokratičnosti, javnost in preglednost postopka, po drugi strani pa se predlaga tudi dvotretjinska večina pri sprejetju tehničnega zakona o sodnem svetu, kar pomeni, “da bo sedanja vladna koalicija s pomočjo NSi, ki to predlaga, zacementirala tudi tehnične postopke, torej način odločanja v sodnem svetu, odločanje sodnega sveta, ko gre za disciplinske postopke znotraj sodstva in tako naprej”. Skratka, meni, da gre za velik odmik od demokratičnosti.
Kar se Ukrajine tiče, pravi, da je vesel, da je ta vlada nadaljevala politiko, ki smo jo pravzaprav Slovenci pomagali vpeljati v evropske koridorje, ko je šlo za gradnjo enotnosti pri odgovoru na agresijo Rusije na Ukrajino. V zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu je povedal, da je slovenska polika preveč enostranska. “Gre za očitno propalestinsko stališče, ki je napačno, ker v tem primeru ni bil Izrael tisti, ki je začel ta konflikt.” Spomnil je, da je šlo za teroristični napad Hamasa z veliko podporo prebivalstva v Gazi. “Tu je treba vedeti, kdo je tisti, ki je povzročil agresijo, in kdo je na agresijo reagiral. Če pa to damo v nek širši kontekst, vidimo, da gre predvsem za velik poraz svetovnega reda, da je nekdo izkoristil ta tleči konflikt, da je pozornost svetovne javnosti, svetovnih odločevalcev, ki podpirajo Ukrajino, razbil, usmeril v drugo konfliktno točko.” Kot meni Janša, gre za “cinično ravnanje ljudi v Moskvi in Teheranu, ki so vedeli, koliko otrok bo umrlo, ki so vedeli, kakšna bo cena v človeških življenjih tako na eni kot na drugi strani, pa so se vseeno odločili za to potezo”. Svetovni red po njegovem obstaja predvsem takrat, ko gre za interese velikih, pa še takrat je velikokrat v konfliktu sam s seboj. “Se pravi, tako izkušnje, ki jih imamo izpred 33 let, kot to, kar nas danes obdaja, nas mora naučiti, da se moramo zanesti predvsem sami nase.”
Ni možno ves čas vse ljudi vleči za nos
Glede zadnjih javnomnenjskih anket je povedal, da se je megla, ki je bila ustvarjena okrog covida, delno razkadila kmalu po tem, ko je epidemija minila. “Žal so bile volitve takrat, ko je ta megla še obstajala. Po letu in pol pa se je razkadila še megla propagande laži. Ljudje primerjajo. Ni možno ves čas vse ljudi vleči za nos. Na koncu je vsak sposoben primerjati situacijo v denarnici, številke na položnici, obljube, ki jih nekdo drži, drugi pa ne,” je bil kritičen Janša in dodal, da je dejstvo, da ima Slovenija potenciale, lahko veliko doseže, lahko gre prek svoje relativne velikosti, vendar je treba za to imeti ideje, vztrajnost, pogum, kot smo to imeli pred 33 leti. “Pleve se slej kot prej razgubijo v vetru, zrna pa ostanejo.”
