-3.1 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Nujna potreba po načrtu odzivanja na kibernetske incidente: obvladovanje kibernetskih groženj v sodobnem okolju

Piše: C. R. 

V današnji digitalni dobi, ko se področje kibernetskih groženj nenehno širi, učinkovit načrt odzivanja na kibernetske incidente ni več prostovoljna izbira, temveč nujnost za podjetja vseh velikosti.

Z uvedbo novih regulativ v Evropski uniji, kot sta Zakon o digitalni operativni odpornosti (DORA) in Direktiva o omrežnih in informacijskih sistemih 2 (NIS2), je pomen dobro opredeljenega načrta odzivanja na kibernetske incidente izjemnega pomena. V tem članku pomaga Spirity Enterprise, kibernetsko podjetje, ki nudi strankam storitve svetovanja in kibernetskega upravljanja, ugotoviti, zakaj bi moralo imeti vsako podjetje načrt odzivanja na kibernetske incidente ter kakšna sta pomen ustreznega usposabljanja in uporabnost načrtovalnih vaj pri pripravi na kibernetske incidente.

Pomen načrta odzivanja na kibernetske incidente

Načrt odzivanja na kibernetske incidente je ključen za zaščito pred morebitnim uničujočim kibernetskim napadom. V njem je opisan strukturiran pristop za učinkovito prepoznavanje, upravljanje in ublažitev varnostnih incidentov. V nadaljevanju je navedenih nekaj ključnih razlogov, zakaj bi moralo vsako podjetje imeti takšen načrt:

  1. Hitro odzivanje: kibernetske grožnje ne čakajo. Z dobro zasnovanim načrtom odzivanja na kibernetske incidente se lahko organizacija hitro odzove ter na ta način zmanjša škodo in izpade, ki jih povzroči napad.
  2. Zmanjšanje škode: načrt odzivanja na kibernetske incidente pomaga omejiti in čimbolj zmanjšati vpliv varnostnih kršitev ter posledično morebitno finančno škodo in škodo za ugled organizacije.
  3. Skladnost s predpisi: z uvedbo regulativ kot sta DORA in NIS2 v Evropski uniji so podjetja zakonsko zavezana k izvajanju načrtov odzivanja na kibernetske incidente. Neizpolnjevanje lahko ima za posledico visoke kazni.

Usposabljanje zaposlenih

Načrt odzivanja na kibernetske incidente je učinkovit le toliko, kolikor so učinkoviti ljudje, ki so odgovorni za njegovo izvajanje. Podjetja morajo vlagati v usposabljanje svojih zaposlenih, od ekip za IT do najvišjega vodstva, da  zagotovijo, da vsak pozna svojo vlogo v primeru kibernetskega incidenta:

  1. Usposabljanje za ozaveščanje: redno izobražujte zaposlene o spreminjajočem se področju groženj in pomenu kibernetske varnosti. Poskrbite, da bodo razumeli vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju varnosti organizacije.
  2. Tehnično usposabljanje: ekipe za IT morajo biti usposobljene za odzivanje na tehnične grožnje in njihovo ublažitev. Nenehno usposabljanje in certificirani programi so bistvenega pomena za zagotavljanje najnovejših informacij.
  3. Simulacijske vaje: Izvajajte simulacijske vaje, da se zaposleni seznanijo z načrtom odzivanja na kibernetske incidente. Te praktične izkušnje bodo pomagale posameznikom, da se bodo učinkoviteje odzvali v primeru dejanskih kibernetskih incidentov.

Načrtovalne vaje: Priprava na scenarije v realnem svetu

Načrtovalne vaje so nepogrešljiv sestavni del načrtovanja odzivanja na kibernetske incidente. Simulirajo realne kibernetske incidente v nadzorovanem okolju, s čimer organizacija lahko preizkusi svoj načrt in oceni pripravljenost svojih ekip. Razlogi, zaradi katerih so načrtovalne vaje bistvenega pomena:

  1. Realistični scenariji: pri načrtovalnih vajah se ustvari navidezno realno okolje, v katerem lahko ekipe vadijo odločanje pod pritiskom in spoznajo izzive, s katerimi se bodo morda soočile v primeru dejanskega kibernetskega incidenta.
  2. Koordinacija ekipe: te vaje spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter zagotavljajo, da posamezniki vedo, kakšne so njihove vloge, in lahko učinkovito sodelujejo, ko se zgodi dejanski kibernetski incident.
  3. Opredelitev pomanjkljivosti: Načrtovalne vaje razkrijejo vrzeli in pomanjkljivosti v načrtu odzivanja na kibernetske incidente, kar organizaciji omogoča, da ga izboljša, še preden se zgodi dejanski kibernetski incident.

Regulativi DORA in NIS2 v Evropski uniji

Zakon o digitalni operativni odpornosti (DORA) in Direktiva o omrežnih in informacijskih sistemih 2 (NIS2) spreminjata pravila igre na področju kibernetske varnosti v Evropski uniji. Ti dve regulativi nalagata izvajanje celovitih načrtov in postopkov odzivanja na kibernetske incidente ter bolj poudarjata potrebo po ukrepih na področju kibernetske varnosti za zaščito ključne infrastrukture in digitalnih storitev. Neupoštevanje teh dveh regulativ lahko ima za posledico visoke globe in kazni, zaradi česar morajo organizacije nemudoma ukrepati.

Dodatni nasveti

Poleg zgoraj navedenega je v nadaljevanju navedenih še nekaj dodatnih nasvetov za pripravo načrta za odzivanje na kibernetske incidente:

  • Pridobite soglasje vodstva.
  • Imenujte skupino za odzivanje na kibernetske incidente.
  • Vzpostavite jasne komunikacijske kanale.
  • Redno preizkušajte svoj načrt.

Z upoštevanjem teh nasvetov lahko zagotovite, da bo vaše podjetje pripravljeno na odzivanje na kibernetski napad.

Kot podjetje Spirity Enterprise ostajamo zavezani zagotavljanju celovitih rešitev na področju kibernetske varnosti svojim strankam, vključno s prilagojenimi načrti odzivanja na kibernetske incidente, programi usposabljanja in načrtovalnimi  vajami. Naše strokovno znanje omogoča organizacijam, da samozavestno vstopijo v digitalno dobo, saj vedo, da so opremljene za učinkovito obvladovanje in zmanjševanje groženj na področju kibernetske varnosti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine