Piše: Vida Kocjan
Z dr. Damjanom Žugljem smo se pogovarjali o vlogi in delu Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, za katerega nekdanji direktor navaja, da je predvsem finančno-obveščevalna enota, ki pa so jo zdaj ugrabile določne skupine ljudi.
Damjan Žugelj je univ. dipl. ekonomist, magister ekonomskih znanosti in doktor pravnih znanosti. Svojo kariero je začel na Ministrstvu RS za finance kot pripravnik v Sektorju za davčni in carinski sistem. V svoji bogati karieri je bil imenovan za direktorja Uradnega lista RS. Prevzel je tudi predsedovanje in kasneje podpredsedovanje v evropskem združenju Uradnih listov. Vodil je tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev kot direktor in tudi kot predsednik Sveta. Kot direktor je bil aktiven tudi v stanovskem evropskem regulatorju (ESMA). Bil je član Sveta Javne agencije za nadzor nad revidiranjem. Vodil je tudi Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. V svoji karieri je bil licenciran za člana uprave družbe za upravljanje in za člana uprave zavarovalne družbe.
Spoštovani dr. Žugelj. Urad RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad) naj bi bil v času, ko ste ga vodili, na podlagi anonimke iz leta 2021 sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi, so poročali mediji. Kaj se je dogajalo? Kakšna je bila in je še vloga zdajšnje direktorice UPPD …
Ker je Urad predvsem finančno-obveščevalna enota, konkretnih podatkov ne morem razkrivati, saj sem kot nekdanji predstojnik zavezan k molčečnosti. Pomemben je samo kontekst in razsvetlitev ozadja, vse drugo bi moralo biti za takšno institucijo, kot je Urad, običajno in normalno. To je poanta dela in nalog Urada. Primer, ki ga omenjate, pa ni poseben primer po obsegu, kar je logično. Poseben je po metodologiji, načinu in sosledju dogajanj po zaključku – matematično in statistično: preučevano, preizkušeno in večkrat preverjeno skozi dolgo obdobje dogajanj in dogodkov, skoraj že s popolno statistično gotovostjo. Velika netransparentna skupina z veliko subjekti oziroma akterji, zelo razvejena in velika »multinacionalna« (z)družba, drugače torej, kot če bi preiskovali denimo Splošno plovbo. Ozadje, ki znova v praksi razkriva šolski primer že videnih in znanih metod v nadaljevanju po preiskavi. Od zunanje režije torej, skrbne montaže, načrtnega izrabljanja, manipulacije in izkrivljanja do končne medijske oziroma javne likvidacije je že neštetokrat uporabljen in viden način za dosego čisto drugih ciljev male, ozke kriminalne skupine, ki je že davno v preteklosti ugrabila institucije (in tudi Slovenijo). Gre za klasično ugrabitev države (»state-capture«). Veliko demokracij se proti temu pojavu bori dnevno. Slovenija na žalost ne, ker je do ugrabitve države in njenih institucij dejansko že prišlo. Zato je nujno, da se to vprašanje uredi.
Govorite o ugrabitvi države. Sliši se zelo resno.
Saj tudi je. Ugrabitev države se ni zgodila, ko so ostanki nekdanjega režima sprejeli doktrino, da če bo Slovenija postala normalna demokratična in evropska država, njih ne bo več. Zato so preganjali vse uspešne podjetnike in posameznike s političnim potencialom. In nekaj časa jim je šlo dobro. Nato pa jim je točno določena kriminalna skupina v desetletju in pol ugrabila celotno infrastrukturo. In šele tu je prišlo dejansko do ugrabitve države. Pred tem so se med seboj do neke mere še nadzirali, sedaj pa tega ni več.
Opažam in preučujem ene in iste stvari, z istim odtisom, po istem voznem redu, šablonsko, natančno in precizno že vrsto let, seveda z istimi akterji v ozadju, ki pa nimajo nobene zveze s politiko. Klasični reket za onemogočanje ljudi in onemogočanje poslovne konkurence, podjetnikov. Utečeno shemo za postopkovni (kazenski) teror na način, da je čim več ljudi čim dlje v postopkih. Mafija, ki je rušila in kreirala usodo najmanj šestih zadnjih Vlad RS in tudi že zapečatila usodo premierja Roberta Goloba. Vnaprej pa vam povem, da je po istem principu že zrušila tudi naslednjo vlado in tudi vlado po tej. Zgodba o levih in desnih je predstava za tisto volivko ali volivca, ki živi nekje daleč od nas, kjer v daljavi sveti luč iz hiše, in pride na volišče. Prav tako je ta primer pokazal, da je kljub smrti dveh pomembnih akterjev še vedno dejavna in deluje inertno še naprej. Zakaj je to toliko let ostalo očem skrito in neopazno? Stara jugoslovanska doktrina, ki zamegli piramidno strukturo odločanja. To je bilo za primer, če bi prišlo do ruskega vdora, a ne glede na to, koliko ljudi bi bilo nevtraliziranih, se do končnih odločevalcev nikoli ne bi prišlo.
Za kaj torej gre? Tudi vaše objave na družbenih omrežjih nekako skrivnostno nakazujejo na ozadja.
Oglasim se le, ko imam konkretno in pomembno sporočilo, seveda pa za tem tudi v celoti stojim. Ni pomembno, ali širša javnost razume, pomembno je le, da akterji te kriminalne skupine razumejo, da so v celoti razkriti in prepoznani tako njihove metode in način delovanja kot povezave oziroma omreženost (tudi skozi institucije in v njih).
Ste lahko konkretnejši?
Nič ni skrivnostno. Za vsem tem stojijo imena in priimki. Osebe, za katere natančno vemo, kdo so. Razkritje konkretnih oseb se bo zgodilo ob pravem času in tudi na pravem mestu. Imena in priimki v javnosti za zdaj ne pomenijo nič. Napočil je namreč trenutek, da se ljudem, podjetnikom, gospodarstvenikom in politikom najprej pojasni sistem delovanja ter opozori na platformo oziroma infrastrukturo temelja njihovega delovanja in aktivnosti. Šele ko bo to splošno razumljeno oziroma bo to razumela in tudi ozavestila kritična masa, bo imelo dejansko razgaljenje akterjev z imeni in priimki konkretno težo. Da sem še bolj jasen. Kaj vam koristijo imena in priimki, če pa nimate platforme oziroma infrastrukture za njihovo procesiranje. Ta čas pa razkrivam njihovo platformo oziroma infrastrukturo. In ko se ta onemogoči, bodo akterji sami po sebi procesirani, v Sloveniji pa bosta znova vzpostavljena ravnotežje in mir. Tudi ideološko, če želite. In vlade bodo naenkrat stabilne, kar je pomembno skozi celoten (!) mandat.
Poglejmo tudi na aktualnem primeru. Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav sta se temu, o čemer govorim, uprla. Lahko samo refleksno, morda intuitivno, lahko pa tudi nevede. Ampak sta se, in to celo javno. Pri tem pa sploh ni več javno pomembno, kakšni so njuni (tudi politični) nazori. Zakaj? Ker sta hote ali nehote zadela v bistvo. Ker smo politično ali, bolje rečeno, nazorsko vprašanje umaknili z mize in ga v celoti izključili, se razgalja samo ta platforma, ki uporabi svojo infrastrukturo, da jih v celoti umakne, utiša, diskreditira in poklicno onemogoči. Verjetno se niti ne zavedata, v kaj sta trčila, če pa se zavedata oziroma razumeta, toliko bolje. Vsekakor pa sem prepričan, da nista rekla zadnje besede in tudi sam je še nisem. Še en star primer. To je okusil tudi Drago Kos, ki je moč te platforme doživel in okusil na lastni koži. In ni razumel, kako se mu je ta struktura z Obale infiltrirala v sistem, nato pa po znanem scenariju ugrabila njegovo lastno omrežje. Tako deluje virus. Čim prej ga izoliraš, prej ozdraviš. Dolgo je bežal in bil v tujini, dokler se kazenski spis ni po naključju izgubil, sedaj pa je tiho. Namenoma sem navedel dva primera od neštetih, da poudarim, da dogajanja (tudi glede Urada) nimajo nobene, ampak čisto nobene zveze ne z levimi ne z desnimi ali pa celo s starimi nekdanjimi »referencami«, če hočete tudi nekdanjih služb. Veste, na kaj pri tem mislim. Je samo demonstracija moči in brutalnosti omenjene točno določene platforme in njene infrastrukture. Pa tudi Miro Senica je to bridko okusil, ker je »gradil« tam, kjer ne bi smel. In tudi Bojan Petan je končal v postopkih, da ne naštevam naprej. Namenoma sem navedel te različne primere, da bo za vselej vsakomur jasno, da vse, kar nič od tega, kar sem povedal, nima nobene zveze s politiko in z nazori. Slednje je s pentljo zapakirana iluzija za širšo javnost.
O kakšni platformi in njeni infrastrukturi govorite?
Najbolje praktično pojasnim takole. Če vam dam sedaj vse informacije, tudi vse tiste z Urada, kaj boste z njimi počeli? Če vam še kot bonus dam vse informacije za zadnjih 20 let, ker sem seveda radodaren (da se malo pošalim), kaj boste z njimi počeli in kako vam lahko te informacije sploh služijo? Kako jih boste uporabili? Kaj boste s tem dosegli? Naj vam odgovorim: Nič. Nič ne boste z njimi počeli, nič tudi ne morete z njimi početi in nič vam ne pomenijo! Zakaj? Ker nimate infrastrukture oziroma nimate platforme. Te infrastrukture in platforme pa nima niti Janez Janša, torej tu v celoti dokončno pade zgodba o delovanju Urada pod mojim predstojništvom po Janševem nareku. Naj ponovim. Zakaj bi torej to počel za Janšo? Niti jaz niti Janez Janša nimava te platforme oziroma infrastrukture, da bi informacije Urada lahko uporabila. Nekateri sedanji, predvsem pa nekdanji predsedniki sodišč in tožilstva imajo to infrastrukturo. Pri tožilstvu kot »kraljici postopkov« je sicer malce bolj zapleteno. Je namreč svoja in lastna mreža, ki je prek vmesnika povezana z Obalo. Gre za popolno, skrajno, škodljivo in nevarno anomalijo. Tožilstvo ni nikakršna »četrta« veja oblasti, zato mu je treba določiti pravo umestitev pod MNZ.
Vendar bi javnost zanimalo, kdo točno so te osebe, ki so del platforme oziroma infrastrukture, o kateri govorite.
Da bi te informacije za vas imele splošno in konkretno uporabno vrednost, potrebujete za to institucije, še posebej pa del policije, del tožilstva in del sodstva. Če torej te informacije dobite, lahko seveda tarče ovadite in sprožite procesiranje. Še celo zaželeno je. In kaj potem? Kaj potem, ko ste to storili in te osebe prijavili ali celo ovadili? Potrebuješ infrastrukturo, da to tudi sprocesira. Brez nje je vse enako nič. Pojdimo še korak dlje v pojasnilu. Kot je že znano, bodo celo veseli vaše prijave oziroma ovadbe in bodo nemudoma reagirali. To drži. Samo svoje bodo takoj po hitrem postopku dali v proces in jih z veliko hitrostjo procesirali, in to samo z enim namenom, da jih bodo čim prej oprali (bodisi z zavrženjem bodisi na kako drugače). No, vidite, da ni nič. Še policija in tožilstvo tako pravita, da je vse čisto. In če tako pravita dva takšna »organa«, potem pa res ni nič. Točno določene tarče pa bodo obravnavali neskončno dolgo. In ko bodo mislile, da so že »pozabljene«, se malce sprostile, napredovale v karieri, uspele v poslu, pa bo to (isto) čudežno spet padlo z neba, iz nekega predala in pregon se bo nadaljeval, vse dokler jim ne vzamejo vsega: zdravja, ugleda, službe, družine in seveda premoženja. To je čisti sistemski in sistematičen reket, ki ga dosledno in kontrolirano že dolga leta izvaja ta ozka kriminalna skupina, ki je ugrabila državo (klasični »state-capture). Tako so različne statistike, s tem pa tudi razkritja delovanja, vezani na delovanje tožilstev in sodišč, za Slovenijo nujne. Tako na generalnem kot tudi na posamičnem nivoju. In to vsekakor tudi za nazaj! Ne gre za lov na čarovnice, vendar je za družbo in Slovenijo zdravo, da se ve, kaj se je počelo.
In kaj je torej bilo narobe z Uradom? Nič, ker ni nič. Postopke namreč vodijo represivni organi oziroma organi pregona. In rezultat teh postopkov je nič. Kljub vsem podatkom, vsem analizam in dokazom ni nič. Tožilstvo kot kraljica postopka je reklo, da ni nič. Niti utemeljen sum. Torej nič od nič od nič. A v drugem primeru, ob neznanem času na neznanem kraju … ugotovi, da je nekaj narobe, in pripelje postopke tako daleč, da se zapre vodja največje stranke, in to tik pred volitvami. Samo da je čim več posameznikov čim dlje v postopkih. Sodstvo je drugi del, poseben del zgodbe. Sodni sistem v načelu lahko hitro zagrabi in procesira, ko dobi zadevo, položeno na mizo. Razen Vrhovnega sodišča, ki ga je skoraj povsem ugrabila že omenjena ozka skupina v času od leta 2010 naprej. Zato je čisto vseeno, kako prva stopnja in instance odločijo. Lahko bi že trdili, da Slovenija nima instančnih postopkov.
Policijo in tožilstvo torej izpostavljate kot največji problem in rakrano?
Naj vas popravim, določeni del policije. Predvsem pa točno določen del tožilstva. Ne vsa policija torej in ne vse tožilstvo. Eni in isti posamezniki v policiji in tožilstvu, ki so jih skozi leta umestili v institucije, so osrednji del platforme oziroma infrastruktura te ozke kriminalne skupine. Omenimo na primer samo FURS, ki ga obvladuje točno določena skupina, tudi niže po uradih. In ta točno določena ozka skupina na FURS deluje kot del infrastrukture ne glede na to, kdo je direktor, in deluje prek davčnih postopkov po vseh uradih. Mimo vse vodstvene strukture oziroma predstojnikov. Še ena nevarna anomalija in rakrana Slovenije. Ali si sploh lahko zamislite, koliko gospodarskih subjektov in podjetnikov ter posameznikov je ta skupina po naročilu uničila.
Kje so pri tem mediji? Bi jih lahko umestili v to infrastrukturo oziroma bi lahko rekli, da so del platforme, ki jo omenjate?
Odgovor je da. Isti princip delovanja velja tudi glede medijev. Na tri, štiri, zdaj: isti trenutek ista besedila vsi mediji. Eugenija Carl bi o tej organizaciji in združbi verjetno vedela bistveno več povedati. Verjamem, da bi ji celo odleglo, saj je po drugi strani verjetno tudi žrtev (in to ona dobro ve). Spomnite se, ko je Vesna Vuković malček šla javno čez meje in želela pokazati, da je ona »šef« in obvladuje položaj, je takoj dobila javno porcijo Carlove, ki ji je na ta način (javno) pokazala njeno mesto. Tako vidiš, da tudi Vukovićeva ne razume nič in se že skoraj preveč doživeto zaletava v stvari in osebe, ki so morda celo del te platforme oziroma infrastrukture. Vukovićevo bo infrastruktura v celoti »izkoristila« in tudi zavrgla kot potrošni material. Ta platforma namreč vse svoje po uporabi zavrže, nekateri pa čudežno zdravstveno opešajo. Tako pač ta sistem oziroma ta platforma deluje. Povabijo te k sebi, dajo ti vse, te celo plačajo, uredijo morda tudi kakšen zdravstveni problemček celo družinskega člana. Seveda si hvaležen, a kdo ne bi bil, saj so ti rešili življenje. Tisto malo uslugico boste pa le naredili za nas. Seveda. In s tem dejansko postaneš problem. Na koncu ti vzamejo več, kot so ti dali. Povabijo te torej k sebi, da te odstranijo, uničijo in likvidirajo. Tudi Damir Črnčec je nekaj časa stanoval in se »šolal« na Obali. Aleksandro Pivec sta pršut in spanje na Obali koštala vsega.
Kaj po vašem mnenju je treba storiti, da bi se stanje normaliziralo?
Če izgubijo ta del tožilstva, je vsega tega konec. Treba je preprosto ukiniti Specializirano državno tožilstvo (SDT) in Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Vnovična reintegracija pod MNZ je tako nujna. Ker se samo z obvladovanjem teh institucij ta ozka kriminalna skupina z Obale drži nad vodo. Moč se ji bo zmanjšala, ker bo prisiljena v tekmo z drugimi. Glede na zatečeno situacijo druge rešitve, kot je reintegracija v večji sistem, ni. Vse do takrat miru ne bo, predvsem pa ne v politiki. To je prva naloga vseh političnih opcij in v interesu vseh državljanov Republike Slovenije. Prav zato tujina takšne mafije ne pozna. Ta ozka kriminalna skupina z Obale je tudi resen varnostni problem in varnostno tveganje za Slovenijo.
Kaj pa Urad? Kje je tu Urad?
Urad so v preteklosti prevzeli, ga imeli, ga nadzorovali in čvrsto držali le za te potrebe omenjene platforme oziroma omenjene infrastrukture. Po mojem odhodu pa so bile te pretekle »tovarniške« nastavitve čez noč vrnjene, in to pod sedanjim vodstvom (direktorica z Obale), čeprav ga nikoli več ne bo mogoče vzpostaviti nazaj v celoti. In to vedo, zato takšna sila, jeza in panika. Zato ga je sedaj treba mistificirati, njegova zakonita ravnanja omadeževati in na koncu uničiti ter mu tako odvzeti njegovo primarno zakonsko poslanstvo in moč, tudi skozi njegovo osnovno zakonsko utemeljeno orodje, to je preverjanje in analiziranje, če hočete, tudi osnovnega orodja vpogleda v račune. Zakonska podlaga je torej bila, zlorabe ali prekoračitve pooblastil ni bilo. Izmišljajo si nekaj, kar bi ustvarilo dvom o instituciji, vseh pridobljenih podatkih in njenih ugotovitvah. S tem pa bi sanirali tekoče in prihodnje postopke vseh (tudi prihodnjih) preiskovancev pred organi pregona in na sodiščih. Kriminalna ozka skupna je zaskrbljena in za vsak primer preliminarno pripravlja teren za onesnaženje oziroma izločitev dokaznega bremena. Zato pa so tudi angažirali vse razpoložljive komentatorje in vse medije na tri, štiri in zdaj. Primer, ki ga navajate, pa ima s tem še najmanjšo zvezo.
Kje se je torej po vašem mnenju zalomilo, da smo prišli do situacije, kot jo navajate in opisujete?
To je značilnost vsake postkomunistične družbe oziroma države, tudi Slovenije. Gre za paradoks odsotnosti komunizma oziroma natančneje propadle realsocialistične ureditve. In ravno to je privedlo do vsega tega. Ta ozka kriminalna skupina, ki je samo prevzela delovanje nekdanje Udbe (pa to ni) in na videz deluje kot nekdanja Udba (pa to ni). Neopazno so delali več kot dobro desetletje in gradili infrastrukturo skozi male, nizke oziroma srednje uradniške funkcije. Ti ljudje pa so danes na vidnih položajih in izvajajo dobesedno klasični reket nad posamezniki, podjetniki, gospodarstveniki in politiki ter rušijo vlade. Najmanj šest preteklih vlad in tudi že dve prihodnji sta že vnaprej zrušeni. Ta skupina ni Janez Janša in tudi ni Milan Kučan in ni Zoran Janković. Tudi ni Robert Golob, ki misli, da je on kot oseba volitve dobil. Je samo na delovnem mestu, v službi predsednika vlade. Pred njim so, poudarjam, glede rušenja, natančneje počasnega, že agonističnega rušenja, bili tudi Marjan Šarec, Miro Cerar, da o Janezu Janši ne govorimo (in to večkrat).
Vseskozi omenjate Obalo. Kaj konkretno mislite s tem?
Bom zelo jasen. Z Obalo niso mišljeni Primorci. Je le geografski položaj (sedež), od koder ta ozka skupina deluje. Tudi Primorci z Obale imajo problem z omenjeno ozko kriminalno skupino, ki je na Obali zradirala praktično vse in jim tudi vse vzela. Konkreten primer. Pokojni oče in sin s partnerji sodelavci z Obale, vsi odvetniki, sodijo v ozek krog točno določenega podjetja z Obale. Upam si z veliko gotovostjo trditi, da so kazenske ovadbe, deli odredb in usmeritev represivnih organov, pripravljalne vloge državnih institucij v konkretnih procesih, medijske usmeritve in morda tudi izrečene sodbe napisane že vnaprej, od zunaj, pri njih. Da pa ne izpademo naivni, tudi pri izbiri in ravnanju odvetnikov na strani obrambe ni naključij, tudi za to poskrbijo, da vas brani pravi odvetnik.
Primorci bi torej znova zaživeli, saj je ta ozka skupina z Obale celoten komplet, vključujoč intelektualce, načrtno odgnala. Preseliti so se morali v Ljubljano ali drugam v notranjost Slovenije. Tudi vsa pomembna podjetja so jim poslali v stečaj, posameznike pa so procesirali in nekatere še vedno procesirajo. Da bi zavarovali Luko Koper, jo je treba umakniti pod pristaniško upravo (»port authority«). Takšno ureditev imajo namreč vse urejene in demokratične države.
Koliko depolitiziran je zdajšnji Urad in kako varni smo državljani pred tovrstnimi posegi policije in drugih ustanov pod zdajšnjo vlado?
Urad ni politiziran, je ugrabljen. Nihče ni varen, ko postane tarča te ozke kriminalne skupine z Obale. Zato je zelo pomembno razumeti in tudi ozavestiti vse doslej povedano.
Ste pri svojem delu uporabili drugačne metode, kot so bile na Uradu v veljavi v času pred vami? Ste prekoračili pooblastila?
Povzel bi tri ključna dejstva: (1) vsaka prijava, tudi anonimna, je prijava in jo je Urad dolžan preveriti; (2) Urad ni organ pregona, dolžan se je držati mednarodne doktrine, ki je implementirana v nacionalno zakonodajo; in je (3) finančno-obveščevalna enota. To je najpomembnejše, saj je osnovni namen Urada izključno obveščevalen. Urad torej pridobiva in analizira podatke, ter jih le v primeru, ko zazna nepravilnosti, posreduje naprej pristojnim institucijam. Če Urad ne ugotovi ničesar, zadevo zaključi brez kakršnih koli posledic. Tudi v primeru, ki ga navajate, je Urad imel vso zakonsko podlago tako na podlagi same prijave kot glede vseh kazalnikov pranja denarja. Ta primer je bil zrel za preiskavo že najmanj leta 2016, ko so o tem pisali tudi ti MSM. Danes pa so ploščo obrnili. Če ne tega leta, pa zagotovo leta 2021, ko je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2021 o Pandorinih dokumentih kot najvišja stopnja prizadevanja v boju proti pranju denarja, davčnim utajam in izogibanju davkom (2021/2922(RSP)), ki je Evropski komisiji, vladam držav, raziskovalnim novinarjem in državnim organom celo naložila smer ukrepanja zoper akterje v davčnih oazah z napotkom, da se okrepijo in finančno podprejo preiskovalci. Ta resolucija celo nalaga ukrepanje proti udeležencem in akterjem že samo, poudarjam, iz razloga, ker poslujejo v davčnih oazah in preko njih. Zgodba o tretji državi, to je Srbiji in Aleksandru Vučiću, je tako čisto deplasirana, smešna, ni realna, je v celoti izmišljena in v praksi popolnoma neizvedljiva. Preprosto ne zdrži resne presoje. Sicer se pa spomnite že prej povedanega glede namena in motiva onesnaženja podatkov in ugotovitev Urada, da bi se tako akterji oprali v čisto drugem nepovezanem primeru, ki pa ga Urad dejansko niti ni analiziral.
Je takšen pogrom zoper vas tudi zaradi Golobovega izbranca Darka Muženiča, zdajšnjega in nekdanjega direktorja NPU, pa vašega predhodnika na Uradu, ki je bil kazensko ovaden zaradi štirih kaznivih dejanj, povezanih z domnevno zlorabo evropskih sredstev, zaradi česar ga je preiskovalo evropsko državno tožilstvo, del kazenske ovadbe pa ste podpisali tudi vi?
Tega ne jemljem osebno. Gospoda Muženiča je prijavila še danes zaposlena oseba na Uradu. Kot predstojnik sem naredil tisto, kar se od predstojnika te institucije pričakuje. Tožilstvo kot kraljica postopka je pač ugotovilo, da ni nič, potem ni nič in potem je logično, da je vse enako nič. Da ne bo zablode, to so procesirali slovenski tožilci v okviru EPPO.
V javnost odtekajo informacije, ki očitno ne bi smele, provladni mediji pa pred leti, ko so bila znana razkritja nekaterih bančnih transakcij tistih, ki niso po volji vzporednemu mehanizmu, temu tedaj niso nasprotovali, Zzdaj pa …
Pod mojim vodstvom Urada zagotovo niso, vprašajte se, zakaj sedaj in kdo vodi Urad (z Obale). Oseba z Urada, ki daje finančno-obveščevalne podatke in imena preiskovancev nezakonito v javnost, (namenoma) javno označuje prihodnje tarče. Podatki v obdobju mojega predstojništva so bili zelo skrbno varovani in zaščiteni brez kakršnih koli posledic za preiskovance, kolikor seveda ni bilo ugotovljeno nekaj, kar se je na Uradu skrbno in natančno preverilo, da je primerno za nadaljnje procesiranje drugih pristojnih institucij (običajno organov pregona ali pa Sove). Ali pa se je informacija posredovala drugim sorodnim mednarodnim finančno-obveščevalnim enotam, a samo če so se ugotovitve nanašale na njihove državljane ali pa je kazalo na nepravilnosti oziroma nezakonitosti v teh državah. In obratno, takšne informacije je Urad tudi prejemal.
Premier Robert Golob je v začetku oktobra letos dejal, da če razkritja o »vašem brskanju« po bančnih računih držijo, gre po njegovem mnenju za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev, za kar v demokratični in pravni državi ni in ne sme biti prostora. Kako to komentirate? Lahko te Golobove besede razumemo tudi kot usmeritev preiskovalnim organom?
Ista, že opisana zgodba. Pač ne razume. Zgodilo se mu je in se mu dogaja natanko to kot predhodnikom, to je ta ozka kriminalna skupina z Obale. In ko so dojeli, kaj se dogaja, je bilo žal prepozno. Še posebej to velja za Mira Cerarja. Treba je razmišljati, kako bi preprečiti, da se isto ne bo zgodilo/dogajalo tudi v novi vladi in še prihodnjima dvema. Urad v obdobju mojega predstojništva z vsem tem ni imel nič.
Kako je sicer z »brskanjem«?
Urad ne brska.
Se je Golob ustrašil, da ste »brskali« tudi po njegovih bančnih računih?
Kot sem rekel, Urad ne brska. Roberta Goloba Urad ni preiskoval in ne analiziral. Kot že rečeno, nimam te infrastrukture, ve se pa zelo dobro, kdo jo ima. Če torej nimam te infrastrukture, zagotovo nisem del platforme. Treba je razumeti, da se Golobu dogaja isto, kot se dogaja nam vsem in se je dogajalo vsem preteklim tarčam (tudi Janezu Janši) in se bo dogajalo vsem tarčam te platforme tudi v prihodnosti. Zelo enostavno je in to je vsa zgodba, ali če hočete, vsa modrost in filozofija.
Zoper vas je NPU vložil ovadbo …
To sem izvedel iz medijev. Pričakovano glede na vse doslej povedano.
Iz vaše objave na družbenih omrežjih je mogoče razbrati, da ista kriminalna skupina, ki mešetari po policiji, stoji tako za odstranitvijo Draga Škete, zdaj že nekdanjega generalnega državnega tožilca, kot tudi za napadi ter razkrojem finančno-obveščevalne enote UPPD in vas osebo. Lahko poimensko navedete, kdo so to?
Kdo in zakaj, sem že pojasnil, zato se ne bi ponavljal.
Je za konec ostalo še kaj, kar bi radi poudarili?
Seveda. Če politika oziroma vlada in prihodnje vlade želijo vladati, za kar so in bodo izvoljene, morajo najprej rešiti ta problem, da nevtralizirajo to platformo in njeno infrastrukturo. Sem mnenja, da brez ukinitve SDT in NPU ne bo šlo in tudi ne brez pripojitve tožilstva MNZ. Tožilstvo ni nikakršna »četrta« veja oblasti. Tožilstvo si je dobesedno »podredilo« državo v njenih vitalnih in posameznih delih in se želi enačiti s položajem sodstva. To je absolutno nesprejemljivo. Ta ozka kriminalna skupina z Obale se je rodila in oblikovala prek koroške veje. Z nenadno in nepričakovano smrtjo Petra Rigla se je izkoristil prostor in tako je del Obale postopoma prevzemal vse ključno usmerjanje ter si tako zgradil orodje, s katerim je ugrabil pravosodje.
Prva naloga novega predsednika/predsednice vlade oziroma prvi pogoj, če hoče tudi politično in ideološko preživeti mandat v celoti, je, da nevtralizira (že varnostni) problem, skupino z Obale. Če tega ne bo resno upošteval/upoštevala, bo končal/končala enako, kot je bilo že videno v preteklosti. Dogajalo se mu/ji bo isto, kot se danes dogaja Golobu. To pa ga je tudi že stalo premierskega mesta. To je preverjen, utečen in dosleden ter v preteklosti večkrat viden scenarij, ki je vnaprej napisan tudi za vsaj dve prihodnji vladi. Razmišljajmo raje že za tretjo vlado.
Ko bodo desni in levi dejansko dojeli (nekateri že počasi dojemajo), da so talci te ozke kriminalne skupine z Obale, in to nevtralizirali, bo prostora za vse. In takrat šele lahko računamo na pravo programsko politično tekmo.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)