Piše: Dr. Metod Berlec
Po dobrih šestnajstih mesecih 15. Vlade Republike Slovenije oziroma Golobove vlade vidimo, da se aktualni vladi dobesedno dogaja implozija (proces, pri katerem se neko telo seseda samo vase). Bolj kot zunanji dejavniki namreč na njeno delovanje vplivajo notranji. V prvi vrsti sam predsednik vlade Robert Golob, ki je v politiko skočil v začetku lanskega leta.
Spomnimo. Ker mu jeseni leta 2021 nadzorniki, ki jih je nastavila Janševa vlada, niso podelili še enega mandata na mestu predsednika uprave GEN-I, se je maščevalno podal v politiko. V Gibanju Svoboda je zato večinoma zbral ljudi, ki jih je družila averzija (mržnja, nenaklonjenost, odpor) do prejšnje desnosredinske vlade, še posebej do njenega predsednika in predsednika SDS Janeza Janše. Golob je v lanski predvolilni tekmi s pomočjo dominantnih medijev nastopil s praznimi puhlicami. Z govorjenjem o »koncu covidnih omejitev«, »prihajajoči svobodi« in v slogu »bomo plesali«. Posledice tega so vidne, saj je Gibanje Svoboda zmagalo z veliko razliko. S preveliko, kar je posledica hegemonije levice v slovenski družbi in deformiranega, neuravnoteženega medijskega prostora.
Pod Golobovo koalicijsko vlado (Gibanje Svoboda, SD in Levica) se tako kot pod Šarčevo in prej Cerarjevo vlado potrjuje, da politika t. i. novih obrazov v praksi, pri realnem vodenju vlade, ne deluje dobro. V veliki meri sploh ne deluje. Da stranke, ki nastanejo nekaj tednov pred volitvami in zmagajo, ne obvladajo osnov politične obrti, niti približno ne obvladajo tehnologije oblasti. Prav tako njeni voditelji, ki si domišljajo, da so z nekakšnim mesijanstvom in leporečjem o novi politiki odkrili toplo vodo, a se izkaže, da še osnov parlamentarne demokracije ne razumejo, kaj šele delitve oblasti, ki sloni na sistemu »zavor in ravnovesij«. Vse to je še posebej vidno pri aktualnem predsedniku vlade Robertu Golobu, ki s številnimi nespametnimi ravnanji praktično ruši samega sebe. Že v osnovi je naredil napako, ker je v vlado potegnil ekstremistično stranko Levica, ki v temeljih izničuje pridobitve slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Ker samo Gibanje Svoboda in Golob nimata nikakršnega resnega programa, je vse preveč dojemljiv za škandalozne in protiustavne predloge Levice. Nazoren primer je recimo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ali sporna novela zakona o RTVS. Druga zadeva je novela zakon o vladi, s katero si je vladajoča koalicija (GS, SD in Levica) omislila nova ministrstva. Opozicijska SDS je temu racionalno nasprotovala, zahtevala referendum na to temo, a volivci so novelo zakona o vladi, o RTVS in zakon o dolgotrajni oskrbi potrdili. Posledice so seveda negativne. Golob sam v zadnjem času spoznava, da je težko voditi vlado, ki ima toliko ministrstev. Vključno z ministrstvi za mešanje zraka, kot je recimo »ministrstvo za solidarno prihodnost«. Po novem premier razmišlja o združevanju ministrstev.
Si je pa Golob sam odprl nekatere politične fronte, kar se mu maščuje. Ena takih je bila nedvomno zamenjava ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar z Boštjanom Poklukarjem in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava s Senadom Jušićem. S tem se je zameril številnim na levici, ki so povzdigovali »strokovnost« in »neodvisnost« Bobnarjeve, vključno s Kučanovim omrežjem, ki ga v precejšnji meri operativno koordinira razvpiti nekdanji kriminalist Drago Kos. Z izbiro Danijela Bešića Loredana za ministra za zdravje pa je že v osnovi pokazal, da slabo presoja ljudi, saj je bilo znano, da je Bešič Loredan konfliktna osebnost, ki ne bo dolgo zdržal na tem mestu. Golob ga je na veliko hvalil, a sčasoma je tudi pod vplivom t. i. Glasu ljudstva ugotovil, da se mu mora odreči. In se mu je odrekel. Po novem se je odrekel še ministroma iz kvote Gibanja Svoboda, to je ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu in ministrici za kmetijstvo Ireni Šinko. Kot pravijo poznavalci, je na njuno zamenjavo pomembno vplivala Golobova partnerka Tina Gaber, saj sta se ji v preteklih mesecih zamerila. Brežan recimo s tem, da je zagovarjal odstrel medvedov, Šinkova s tem, da je dala soglasje za zmanjšanje števila nutrij na Ljubljanskem barju. Seveda sta to oba zagovarjala na podlagi strokovnih odločitev pristojnih z njunih ministrstev. Z njuno zamenjavo se je Golob zameril tudi številnim znotraj GS, saj je očitno, da bolj posluša Gabrovo kot njih. In sedaj se mu je zgodila še Sanja Ajanović Hovnik (GS), ki se je zapletla v klientelistično-korupcijsko afero z razpisom za t. i. nevladnike, zaradi katere je morala odstopiti …