Piše: Lea Kalc Furlanič
Pred dnevi so bile kolone vozil proti Primorski daljše kot običajno v sezoni. Ljudje so najbrž izkoristili dela prosti ponedeljek za »most« do torka in si privoščili krajši oddih. Nič narobe. Vendar je bil dan solidarnosti, kot ga je določila vlada, namenjen bolj za to, da pomagamo na poplavljenih območjih. Tja so seveda organizirano odšli številni, vendar se v enem dnevu res ne more zvrstiti vseh 900.000 zaposlenih Slovenk in Slovencev, ki imajo dodaten prost dan. Nadvse dobrodošel pa bi bil kakšen dodaten delovni dan, katerega izkupiček bi šel za poplavljene. Krožijo podatki, da bi z njim lahko postavili nekaj sto novih montažnih hiš.
Tudi vlada te dni ni zgled solidarnosti, ki jo ta čas najbolj potrebujejo poplavljenci – fizično odstranjevanje posledic ujme –, saj si bo večina ministrov le ogledovala poplavljena območja, malokateri med njimi pa bo poprijel za lopato. A solidarnosti politikov z obiski in s praznimi obljubami, kakršnih je polna vlada, poplavljeni državljani res ne potrebujejo. Minili so časi socializma, ko so nas »farbali« s tovrstnimi performansi. Kar danes šteje, je fizična pomoč in materialna podpora.
Še bolj absurden se ta dan solidarnosti zdi ob novici iz Poljske, da bodo tam celo pri mašah v cerkvah zbirali denar za slovenske poplavljence, da o konvojih, ki so proti Sloveniji odpeljali iz Ukrajine, kjer že leto dni divja vojna, niti ne govorimo. To je solidarnost, ki si zasluži ta naziv.
Kar ta trenutek še zmoti, je nevarnost povišanja cen dizelskega goriva, če vlada ne bo regulirala trošarine. Kaj to pomeni v času, ko se z naplavinami, s plazovi, z muljem, s peskom in skalami, z uničenimi pridelki na poljih, razkopanimi cestišči, s podrtimi mostovi … borijo številni delovni stroji na dizelski pogon? Ko kolona tovornih in drugih vozil potuje na Koroško, Štajersko, Gorenjsko v pomoč ob eni največjih katastrof v naši državi doslej? Če je to solidarnost, o kateri vlada neprestano »naklada«, nam lažejo v obraz tako kot velikokrat doslej. »E il popolo paga« (In narod bo spet plačal), bi rekli Italijani.
Izpostavljen stavek:
Solidarnosti politikov z obiski in s praznimi obljubami, kakršnih je polna vlada, poplavljeni državljani res ne potrebujejo. Minili so časi socializma, ko so nas »farbali« s tovrstnimi performansi.