Piše: Kavarna Hayek
Samo zato, ker izvršna oblast pravi, da je nekaj traktor, še ne pomeni, da je traktor. O tem odločajo drugi, če pride do pravnega spora, odloči sodišče. Podobno je s kulturno ministrico Asto Vrečko, ki je napovedala, da bo na tožilstvo in upravno sodišče podala predlog, da se iz registra društev izbriše domoljubno Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot.
Pravzaprav bi moralo imeti sodišče lahko delo in bo, če smo še kanček pravne države, predlog po hitrem postopku zavrnilo. Še posebej zato, ker društvu očita izražanje »nestrpnosti in hujskanja proti drugače mislečim, istospolno usmerjenim, predstavnikom skupnosti LGBTQ+ in tujcem«. Njej se pač tako dozdeva, zaradi dozdevanja pa vedno nastanejo težave. Tudi za sodišče, ki se bo moralo odločiti, ali bo razsodilo na podlagi zakonov in ustave, ki posameznikom jamčijo pravico do združevanja (v društva) in svobodo izražanja, ali bo (kot v primeru Škorčeva glosa) nasedlo progresivnemu pogledu na svet in potrdilo, da je tisto, kar vidi Vrečkova, traktor.
Že sam namen izbrisa društva iz registra in prepoved delovanja ima povsem totalitarne vzgibe. Levico, ki ji ministrica pripada in ji bi bo, kot zdaj kaže, predsedovala, motijo drugače misleči. Če se ti pojaviš na »paradi ponosa« z napisom, da sta spola samo dva (moški in ženski), še ne pomeni, da hujskaš in izražaš nestrpnost. Če jasno poveš, da ne maraš migrantov, transspolnikov, »prebujencev« in podnebnih alarmistov, še ne pomeni, da hujskaš in izražaš nestrpnost. Tudi zapis Urbana Purgarja na družbenem omrežju Twitter »Hitler je heroj« ne moremo šteti za hujskanje, spodbujanje k nasilju ali nestrpnosti.
Politika in ideologija v svobodni družbi ne moreta določati, kdo je za koga lahko heroj in kdo ni. Mi se lahko zgražamo in odzivamo, Purgarja zaradi zapisa tudi žalimo in se iz njega norčujemo, ne moremo pa zaradi razhajanja, kdo je naš in kdo je njegov heroj, zahtevati, da je enakega mnenja kot mi ali celo nadenj pošiljati organe pregona in sodstvo. Ne, pustiti mu moramo, da pove svoje mnenje. In on ga vedno pove brez dlake na jeziku, saj nima filtra med možgani in usti. Da bi bil to eden od razlogov, da se prepove društvo, kjer sodeluje, je sploh norost.
Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je sicer že navajeno, da je tarča levičarjev, ki pa vedno znova presenetijo z aroganco. Primer predloga Vrečkove ni primer preprečevanja nasilja in nestrpnosti, ampak klasični primer poskusa zatiranja drugačnih mnenj in stališč, drugačnih vrednot, kot so tiste progresivne, ki mlada dekleta priklenejo na radiator in jih spolno izkoriščajo. Temu oni pravijo »umetniški performans«. Vse drugo želijo cenzurirati. Čeprav oni temu ne bodo rekli cenzura, jim moč izvršne oblasti daje možnost pritiska in izsiljevanja sodne veje oblasti. Ni treba biti ravno Einstein, da bi razumeli, da njihovi nameni »izgona nestrpnosti« iz javnosti niso dobri, ampak je njihov glavni cilj preprečiti predstavnikom drugačnega svetovnega nazora ali politične in ideološke usmeritve, da povedo svoje mnenje.
Vrečkova, ki očitno ni dovolj samozavestna in ne zaupa ljudem, očitno verjame, da je svet enoznačnih pogledov boljši od pluralizma idej in ideologij. Če ji bo uspelo s svojim predlogom po prepovedi delovanja društva, potem nismo več daleč, ko bo zahtevala, da imajo vse ženske enako frizuro kot ona in vsi moški tako frizuro kot Miha Kordiš. Samo spomnite se njenega severnokorejskega ideološkega sopotnika Kim Jong-una in njegovo geslo »Postrizimo se v skladu s socialističnim načinom življenja«. Ljudje so ploskali in hiteli, da se ostrižejo kot njihov na frizuro, ki se je v čast Kim Jong-una imenovala »dragi voditelj«.
