Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)
Največja evropska stranka je obsodila politični prevzem medijev in razpad pravne države v Sloveniji, kar pomeni, da je zadeva z vidika ogroženosti demokratičnih temeljev pravne države zelo resna. Kljub resnosti pa (namerno) o tem molčijo levi in osrednji mediji – nobene novice na 24ur, globoko pod drugimi članki pokopana novica na portalu MMC. Prav tako niti besede v Odlazkovi hobotnici. Kako dolgo bodo lahko v ugrabljenih medijih še uspeli braniti Golobovo vlado pred tujimi kritiki?
Jasno je, da je bil edini prioritetni namen Golobove vlade prevzem javnega medija, pri čemer se niso ozirali na sredstva. Da pa je ta politični prevzem obsodila tudi največja evropska stranka, pa očitno ni bilo dovolj “pomembno” za leve in osrednje medije, ki o tem skorajda niso poročali. Od tega očitno nimajo koristi, hkrati pa se požvižgajo na svojo neodvisnost in profesionalnost, o kateri tako radi razpredajo. Zasebni interesi tukaj pretehtajo, sploh, če vzamemo v obzir to, da vidni novinarji državnega medija z Golobovo vlado na oblasti ohranjajo tudi svoj položaj udobja na RTV Slovenija in zraven služijo še z “dodatnim delom”.
Z vsakim dnem in vsako novo sejo Sveta RTV postaja bolj jasno, da je njihov cilj samo eden, in sicer popolna podreditev javne medijske hiše, na kateri se bo poročalo izključno samo še o tem, kar bodo sami hoteli. Kot je to v preteklosti poudarila že predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, je bil namen zakona “odstraniti” vse drugače misleče novinarje, ki bi s svojim razmišljanjem in drugačno ideologijo ogrozili hišo enoumja, ki so ga bili vajeni doslej. Kot je mogoče videti v videoposnetku, ki ga je objavil voditelj na RTVS Igor Pirković, je bila Klakočarjeva o namenu Zakona o RTV jasna: “Znebiti se nekaterih novinarjev”.
Seveda tistih, ki si Golobovo vlado upajo kritizirati. Sicer pa je znano, da so v Sloveniji teme politične in ideološke obarvanosti s strani medijskega poročanja obarvane izrazito levo. Mediji so do desnice bistveno bolj kritični kot do levice. Če primerjamo, kako osrednji mediji poročajo o podobnih dejanjih različnih političnih protagonistov, opazimo izrazita dvojna merila. Ta so bila denimo zelo očitna pri kadrovskim potezah. Kadar kadrovske menjave izvaja desnica, je to označeno za politične čistke, če pa jih levica, je to nekaj normalnega oziroma se skoraj presliši. Če se pri kadrovskih izbirah v okviru desnih vlad problematizira vsaka malenkost, se pri levih vladah “pogleda skozi prste” tudi kandidatom z zelo težko “prtljago” na njihovih plečih. Tako so osrednji mediji molčali o Golobovi finančni aferi, o kateri so poročali celo tuji mediji. Kot miške so bili tiho, ko se je še pred državnozborskimi volitvami govorilo o Golobovi plači na GEN-i, skozi celo njihovo vladavino pa so skoraj nič ali pa izrazito premalo kritični do vidnih neuspehov vlade.
Foto: STA
Politični prevzem javnega državnega medija pa vodi v vladno enoumje, rezultat katerega je prolongacija ene in iste politične opcije, ki si s tem ohranja svojo ekonomsko in politično moč, hkrati pa ohranjajo svoja delovna mesta tudi samooklicani neodvisni novinarji, ki o neuspehih Golobove vlade ne le molčijo, ampak jih skušajo celo olepšati. In so zato primerno nagrajeni. Ni skrivnost, da ravno tisti zaposleni na RTV, ki so protestirali za “ohranitev avtonomije in neodvisnosti” na RTV, niso zares protestirali zaradi tega. Iz zadnjih razkritih informacij se vedno bolj zdi, da so protestirali za ohranitev svojega lagodnega in udobnega položaja na državni televiziji, kjer lahko delajo po liniji najmanjšega odpora na račun davkoplačevalcev, zraven pa v popoldanskem času še dodatno zaslužijo. Kot to očitno počne Igor E. Bergant, ki poleg “dela” voditelja popoldne vodi še dogodke, organizirane s strani vlade. To ni edini primer – in vse v zameno za lepe besede in prikimavanje pravim osebam – v tem primeru globoki državi, tranzicijski levici ali Golobovi vladi, kot vam je ljubše.
