Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Odbor Evropskega parlamenta za okolje ni podprl predlagane zakonodaje o obnovi narave, ki je razdelila poslance. Med drugim mu zaradi skrbi glede posledic za kmetijstvo in prehransko varnost nasprotujejo v največji skupini Evropske ljudske stranke. Predlog je odbor zavrnil s 44 glasovi za in 44 proti, vzdržan ni bil nihče. “Pozdravljam današnjo zavrnitev predloga zakona o obnovi narave na odboru za okolje. Zakon o obnovi narave, ki ga je predlagala Evropska komisija, je napad na evropsko kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,” je dejal evropski poslanec Milan Zver.
Evropska komisija je namreč lani predlagala nov zakon o obnovi narave, s katerim bi bila obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona bi se, kot so dejali, “degradiranim ekosistemom v EU” obetala možnost okrevanja. A kot je dejala evropska poslanka Romana Tomc, je pomembno zaščititi naravo, a ne na račun ljudi in naše prehranske varnosti.
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo na plenarnem zasedanju, ki bo sredi julija, predlagal zavrnitev predloga Evropske komisije. Parlament bo nato o predlogu stališča Evropskega parlamenta za pogajanja s Svetom EU, ki združuje predstavnike članic Unije, glasoval. Na Evropski komisiji v odzivu na današnjo zavrnitev predloga samega glasovanja niso želeli komentirati, saj so pojasnili, da je to notranji postopek Evropskega parlamenta, ki je še v teku. Dokončno stališče parlamenta bo znano na plenarnem zasedanju, so poudarili.
V imenu podnebnih sprememb proti kmetu
Namen zakonodajnega predloga Evropske komisije, ki je močno razdelil evropske poslance, je zaščititi biotsko raznovrstnost na kopnem in morju ter preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb. S predlogom, ki ga je komisija predstavila junija lani, želi Bruselj obnoviti in vnovič vzpostaviti ekosistemske funkcije evropskih mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov in urbanih zelenih območij ter živali s teh območij. Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.
“Sprejetje takšnega besedila bi vodilo v manjšo proizvodnjo hrane v Evropi, višje cene hrane, tveganje za še večjo ogroženost prehranske varnosti v Afriki in blokiranje infrastrukturnih projektov, ki so ključni za naš podnebni prehod. Napadi evropskih institucij na evropskega kmeta s sklicevanjem na varstvo okolja se morajo končati. Brez kmetov ni hrane, vsi pa žuželk pač ne sprejemamo kot alternativo govedini,” je bil jasen Milan Zver.