8.4 C
Ljubljana
sreda, 27 novembra, 2024

Dr. Erik Brecelj poziva ministra za zdravstvo k odstopu

Piše: Tanja Brkić

“Predlagam, da potegne zadnjo časovnico – upam  da mu bo ta uspela – in to je odhod z ministrstva za zdravje,” je bil komentar dr. Erika Breclja, predstavljen v četrtkovi Tarči, v kateri je tekla razprava o odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Sicer o njegovem odstopu lahko odloča le predsednik vlade Robert Golob, ki pa ga, kot pričakovano, v Tarči ni bilo, da bi pojasnil, zakaj minister za zdravje kljub vidnim neuspehom še vedno zaseda pozicijo ministra in to kljub temu da si po neuradnih informacijah tudi v Svobodi želijo njegove menjave.

V četrtkovi Tarči je voditeljica Erika Žnidaršič z gosti preverjala, kako blizu je odstop ministra za zdravje. Poleg Danijela Bešič Loredana so se oddaje udeležili poslanka Svobode Tamara Kozlovič, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, oftalmolog Matej Beltram in Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva. Minister trdi, da s pozicije ne namerava oditi, čeprav rezultatov, ki jih je obljubljal, ni. Je pa v dobrem letu dni pokazal kar nekaj stvari, je v oddaji dejal sicer njegov prijatelj Erik Brecelj, ki je med drugim dejal, da ga podpora premierja ne zanima in da Bešič Loredan mora oditi.

“Če pogledam v celoti je (minister) podal številne časovnice, vse so padle. Organizira tiskovne konference, na katerih megalomansko obljublja s figo v žepu, veliko je laži, storjenega nič v enem letu. Tako da jaz predlagam, da potegne zadnjo časovnico – upam, da mu bo ta uspela, in to je odhod z ministrstva za zdravje,” je v uničujoči kritiki dejal Erik Brecelj, in dodatno naštel še nekaj zadev, ki jih je očital ministru. Kot prvo je izpostavil to, da je dokazal enako kot Milojka Kolar pred njim: “Da je metanje denarja v zdravstveni sistem nesmiselno. Ne pride do tega, kar si želimo glede na količino denarja, ki je bila zmetana za zmanjšanje čakalnih vrst.”

 

“Drugo, dokazal je, da se moramo borit za javno zdravstvo. Videli smo, da to javno zdravstvo, mislim, da so tako zasebniki s koncesijami kot javne ustanove, videli smo, da so posamezniki pripravljeni izpleniti to javno zdravstvo do zadnje kaplje krvi. Začelo se je že med kovidom, nadaljevalo zdaj. Gospodje s povezavami v politiki nimajo milosti, kar se tiče plenjenja javnega zdravstva,” je pojasnil Brecelj, ki je kot tretjo stvar izpostavil, da je “zdravniška zbornica ugrabljena, ugrabljena s strani skupine ljudi, ostalih 99,9 procentov zdravnikov samo plačujejo članarino in ta skupinica zelo dela za sebe. Zdravstvo, javno zdravstvo jih pretirano ne zanima“.

Bešič Loredan je njegove besede komentiral, češ da ima vsak posameznik pravico do svojega mnenja, vendar Brecelj ni le “eden od posameznikov“, kot ga je opozorila tudi Žnidaršičeva. Brecelj je namreč vodja strateškega sveta, s katerim ministrstvo za zdravje tesno sodeluje, “s tem strateškim svetom podrejen premierju, zato je to njegovo mnenje še kako pomembno,” ga je opomnila voditeljica.

Brecelj ni edini, ki si želi njegove menjave

Dr. Brecelj pa ni edini, ki meni, da mora minister oditi. Novinar RTVS je v uvodnem prispevku namreč dejal, da je v zadnjih dveh tednih očitno, da si tudi v Svobodi želijo njegove menjave: “Kukavičje jajce. Veliko besed in malo učinka. Naredil je toliko škode, da mora oditi,” vse to naj bi bilo moč slišati iz ozadja o Bešič Loredanu. Pojavljajo se špekulacije, da si njegove zamenjave želi tudi predsednik vlade, a zadeva je zapletena. Vlada je stala za ministrovimi zakoni, Golob je tudi sam prevzel delno odgovornost za uspeh zdravstvene reforme, še pred kratkim pa je o delu ministra govoril v superlativih.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in premier Robert Golob (Foto: STA)

Komentarji predstavnikov vladnih koalicijskih strank, predstavljeni v oddaji, niso presenetili. Vsi trdijo, da ima minister njihovo polno podporo, dokler bo ravnal v skladu s koalicijsko pogodbo, medtem ko nihče ne izpostavi ključnih zadev  da so bile časovnice in obljube postavljene in da rezultatov ni ali pa je morda v koalicijski pogodbi zapisano, da zdravstveni sistem dokončno porušijo. Špekulacije o padcu podpore Gibanju Svobodi je zanikala njihova poslanka Tamara Kozlovič, se je pa močno v bran ministru postavil Janez Cigler Kralj iz Nove Slovenije. Slednje je presenetilo celo Jašo Jenula in Dušana Kebra iz Glasa ljudstva, ki sta ministru očitala, da njihov predlog na njegovi mizi stoji že od marca, ta pa ga še kar ni pogledal. Z njegovim delom ni zadovoljen niti direktor UKC Ljubljana Marko Jug, ki ga je postavila prav aktualna vlada. “Mi želimo s konstruktivnimi predlogi pomagati ministrstvu. Žal naši predlogi večinoma niso bili upoštevani. Ne vem, ali so bili slišani,” je na vprašanje odgovoril generalni direktor UKC Ljubljana.

Da ministrov interventni zakon ne deluje, dokazuje tudi dejstvo, da so eno od splošnih bolnišnic v Novi Gorici zapustili že 4 specialisti radiologi, ki so bili preobremenjeni zaradi navala, ki je nastal, ko so ljudjem podaljšali čakalne dobe, med njimi pa so se znašli tudi tisti, ki so potrebovali storitev takoj. Povod za prve javne pozive k odstopu je bilo domnevno neukrepanje ministra ob dogajanju na psihiatrični kliniki. Eden izmed glavnih argumentov ministrovih nasprotnikov pa je neuspeh intervencijskega zakona za stabilizacijo slovenskega zdravstva. Kljub dodatnim milijonom so se čakalne vrste podaljšale.

Kam odteka denar davkoplačevalcev, namenjen zdravstvu?
Sodeč po prispevku v Tarči se davkoplačevalski denar odteka v žepe dobaviteljev zdravstvene opreme, konkretno lastnikoma Medicoengineering d.o.o. Igorju Zabretu in Tanji Frantar Zabret. Samo v zadnjih dveh letih je njuno podjetje za dobavo medicinske opreme prejelo 15 milijonov evrov proračunskih nakazil, največ pa v zadnjem letu, in sicer 9.810,261 evrov, odkar je nastopila nova vlada in je ključno vlogo pri investicijah v zdravstvu prevzel Aleš Šabeder. Podjetju pa v zadnjih letih dobiček raste, leto 2021 je zaključilo s 700 tisoč evrov čistega dobička, Šaber pa je v času nastopa na zadnjo pozicijo sklenil že tri večje pogodbe v skupni vrednosti 14,4 milijone evra. Zadnji projekt je dobil skupaj s Kolektor kolingom iz skupine Kolektor Stojana Petriča.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine