Piše: prim. Janez Remškar, dr. med.
Angleški pregovor: Kdor ima zdravje, ima upanje, kdor ima upanje, ima vse! Glede na dosedanje delo je upanje, da bo »Golobova» vlada uredila zdravstvo, zaman.
Winston Churchill: Dlje kot gledamo v preteklost, dlje v prihodnost vidimo. Imamo težavo. Tisti, ki nas ob vsaki priložnosti opozarjajo, da je treba gledati le naprej, se stalno vračajo v zgodovino, a žal le s svojo resnico zmagovalca.
Dr. Leonida Zalokar, socialna pedagoginja in ravnateljica Strokovnega centra Planina; ob zadnjih dogodkih v šoli v Srbiji in pri nas. Naša družba je bolna! Drži! Bolna je na vseh področjih. A glede na vzgojo otrok se postavlja vprašanje o odgovornosti staršev.
Misli in komentarji so namenjeni razmisleku zrelim in razmišljajočim ljudem in ne nekaterim v sedanji oblastni strukturi!
Pišem v času po »aprilskih in majskih« praznikih. Zgrožen sem opazoval nastope izvoljenih politikov. Vrsta njihovih izjav ob simbolih nekdanje države, za katero smo v ustavni listini zapisali, da ni bila pravna država, je protiustavna. S plebiscitom so državljani Slovenije decembra 1990 jasno pokazali zahtevo, da se s komunizmom in z njenimi simboli prekine! Pokazali so, da si želijo demokracijo, brez laži in sprenevedanja. Kot delegat Demosa v prvi demokratično izvoljeni skupščini sem mislil, da smo prekinili s socialistično, nedemokratično vodeno Republiko Slovenijo in vstopili v demokracijo. Zaman! Že tedaj so se jasno kazala dejstva, da je na strani Demosa s podporo ljudi na plebiscitu prva želja po resnični spremembi in prekinitvi s staro komunistično strukturo. Žal se je zgodilo drugače, kar videvamo danes. Da je tako, so pripomogli tudi nekateri iz vrst Demosa. Preoblečeni komunisti so ob izraziti usmerjenosti Demosa v samostojno državo natančno vedeli, kako ohraniti moč nad državnim premoženjem, kako vrniti denar, »izvožen« v tujino, in obdržati moč nad mediji. Ob tem sem si posebej zapomnil besede profesorice sociologije iz Göttingena v Nemčiji, ki me je že leta 1987 opozorila, da bomo za dokončno uveljavitev demokracije potrebovali enako število let, kot smo jih, ko smo živeli v diktaturi. Poudarila je, da morajo oditi ljudje , ki so delovali nedemokratično, in tisti, ki so živeli na račun države. Ustavno sodišče je v preteklosti sicer jasno povedalo, zakaj v Ljubljani ne more biti Titove ceste. Po zaslugi jugonostalgikov, ki so obdržali tudi medije, se sedaj vračamo nazaj in ob tem povsem jasno kršimo ustavo. Ali bomo kar tiho? Kje ste, tožilci, s svojimi prizadevanji za demokracijo? Sedaj se spet vračamo k popačeni resnici zmagovalcev. Še več! Vodijo nas bogati, s privatizirano »našo« lastnino opremljeni »levičarji«. Ti se »z vsemi silami bojujejo za pravice delavstva«. Smešno ali tudi ne, saj so nam tudi v komunizmu »s krajo obogateni revolucionarji« govorili, da se borijo za nas! Naj jih spomnim še na to, da so v zadnjem času kljub izjavam mag. Marka Koprivca, da so ponosni nasledniki revolucije, v svojem besednjaku popolnoma pozabili na besedo revolucija. Tudi tov. Kučan se je šele sedaj spomnil, da bi morda porušili spomenik revoluciji na Trgu republike. Ali si lahko predstavljate, kaj bi poročali »njihovi« mediji, če bi kaj takega zahteval nekdo iz »desnice«? Tu bom končal z naštevanjem sprenevedanja, ukan še zavajanja ljudi iz »levice«!
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
