Piše: M. Bo.
Za Slovenijo bi bilo najbolje, da ustanovi nacionalnega letalskega prevoznika, čeprav bi ta šest do 10 let ustvarjal izgubo, je pokazala analiza o letalski sledljivosti. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pravi, da je to izvedljivo, kaj bo rekel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je bil leta 2019 proti ustanovitvi »nove Adrie«, pa bomo še videli.
Analiza o letalski povezljivosti vključuje dve študiji, ki sta jih predstavila direktor podjetja Melkom Matej Eljon in ekonomist Jože P. Damijan iz podjetja Grand Thornton Advisory. Prva je predvsem pokazala, da je Slovenija po pandemiji covida dosegla zelo slabo obnovo letalskega prometa – ta je na evropski ravni 89-odstotna, v Sloveniji pa le 43-odstotna (na letališčih z do 5 milijonov potnikov letno). Število potnikov iz Ljubljane je bilo v letih 2018 in 2019 1,8 oziroma 1,7 milijonov, lani pa le 970.000. Eljon je poudaril, da je »položaj zelo slab in da je nujno treba nekaj narediti,« ter dodal, da gre slabše le še Belorusiji.
Študija o makroekonomskih vidikih pa je med drugim pokazala, da je Slovenija v zadnjih štirih letih imela 1,5 milijona potnikov manj kot pred pandemijo in propadom Adrie Airways. Slednja je imela na slovensko gospodarstvo učinek v višini 262,5 milijona evrov, na turizem pa 172,8 milijona evrov, skupaj torej 435,3 milijona evrov. Na podlagi tega lahko ocenimo, da je Slovenija v zadnjih letih izgubila 1,8 milijarde evrov, ker ni bila letalsko povezana s svetom, je dejal Damijan. Dodajmo, da je ministrstvo za obe študiji namenilo okoli 35 tisoč evrov.
Začetni kapitalski vložek: 35 do 70 milijonov evrov
Po njegovih besedah je več možnosti za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije, najbolj optimalna pa bi bila ustanovitev nacionalne letalske družbe, in sicer na način javno-zasebnega partnerstva. V prvih šestih letih bi bila kumulativna izguba 35 milijonov evrov; ob povečanju stroškov goriva za 30 odstotkov bi bila točka preloma šele po desetih letih, po optimističnem scenariju pa že po petih letih. Potrebni začetni kapitalski vložek bi po Damijanovih besedah znašal 35 do 70 milijonov evrov.
Ministrica Alenka Bratušek je dejala, da analiza kaže, da je treba glede ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika s postopki nadaljevati. Pot do odločitve je še dolga, ker je tu »cel kup regulative, usklajevanja z Evropsko komisijo, pravni okvir«. Je pa javnofinančno Slovenija to sposobna izpeljati, je poudarila, »govorimo o nekaj 10 milijonov evrov«. »Na začetku družba ne bo ustvarjala dobička, dolgoročno pa ga absolutno mora,« je poudarila in dodala, da sicer ne bo dobila soglasja Evropske komisije. Želi si, da ministrstvo od vlade dobi mandat, da nadaljuje s postopki, vključno z iskanjem zasebnega partnerja.
Boštjančič je bil proti ustanovitvi »nove Adrie«, pa zdaj?
O tem, da bi novi letalski prevoznik na začetku prinašal izgubo, je bilo že veliko govora, marsikdo je bil proti. Finančni minister Klemen Boštjančič je bil še konec leta 2019 proti ustanovitvi »nove Adrie«, ker da »verjame izključno v posle, ki delajo vsaj nulo«. Bratuškova tega ni želela konkretno komentirati, dejala je, da so v analizi »realno ugotavljali, kako se da ob določenih predpostavkah dolgoročno poslovati pozitivno, to je edini argument, da bi sploh lahko prišli do tega podjetja«. Sicer pa je bil Boštjančič na koalicijskem sestanku in ni slišala, »da bi bilo to neizvedljivo«. Dodala je še, da bi bila sredstva za nacionalnega prevoznika v B-bilanci, kar pomeni, da to ne bi vplivalo na tekoči primanjkljaj, ne bi posegalo v plače, pokojnine ipd. »Javnofinančno bo še najmanjši problem, če bi se vlada za to odločila,« meni Bratuškova.
