Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Kot smo že pisali pred dnevi, se nam pred nekdanjo tovarno Rog obeta postavitev obeležja, ki bo spominjal na izbris 25.671 ljudi iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije leta 1992, čeprav je znano, da je bila velika večina teh takih, ki niso izkoristili možnosti, da bi vložili potrebno dokumentacijo in si s tem uredili status. Če v torek nismo vedeli, koliko nas bo postavljanje mehkega Ć-ja sredi Ljubljane, ki je idejna zasnova Vuka Ćosića, Irene Woelle in Aleksandra Vujovića stalo, je sedaj drugače. Vsi trije avtorji iz zmagovalne ekipe si namreč delijo nagrado v znesku 2 tisoč evrov neto, poleg pa jim pripada še honorar v višini 8 tisoč evrov. Vsi stroški izvedbe postavitve obeležja znašajo 28.500 evrov.
Javni natečaj za postavitev spominskega obeležja, ki bo posvečen “izbrisanim”, je razpisal Center Rog. Njegovo komisijo je od dvanajstih prejetih predlogov najbolj prepričala omenjena ideja, ki naj bi po besedah avtorjev “simbolno vračala izgnani črkovni znak in s tem kazala, da želi biti Ljubljana prestolnica solidarnosti in sožitja”. Črka pa naj bi predstavljala tudi “velik spomenik multikulturni Ljubljani”. Ker Center Rog predstavlja javni zavod, ki ga je Mestna občina Ljubljana ustanovila maja 2021, nas je zanimalo, koliko davkoplačevalskega denarja je šlo za omenjeni projekt.
Honorar avtorjem znaša 8 tisoč evrov z DDV
V Centru Rog so pojasnili, da si 1. nagrado v znesku 2 tisoč evrov delijo vsi trije avtorji iz zmagovalne ekipe. Poleg nagrade avtorji prejmejo tudi honorar. Če si podrobneje pogledamo dokumentacijo glede zmagovitega projekta, ki je dostopna na strani Centra Rog, lahko vidimo, da so ocenjeni stroški izdelave in postavitve projekta v vrednosti 28.500 evrov z DDV. Od tega je za delo avtorjem namenjenih 8 tisoč evrov z DDV, za material/izvedbo 16 tisoč evrov z DDV, za napis/izvedbo 2 tisoč evrov z DDV in za postavitev/izvedbo 2.500 evrov z DDV.
Vir: spletna stran Centra Rog
Omenjeni projekt je le eden izmed projektov radikalnega aktivista Vuka Ćosića, za katerega je ta dejal, da se na razpis ne bi prijavili niti v sanjah, če bi ga razpisal le MOL. “Natečaj je nastal na pobudo Civilne družbe izbrisanih in Amnesty International Slovenije,” je ob tem med drugim pristavil. Kakor koli, levi aktivizem je več kot očitno profitabilen, Čosić je namreč v preteklih letih zelo dobro služil na račun slovenskih davkoplačevalcev. V podjetjih, kjer je sodeloval ali bil tudi solastnik, so namreč iz državnega proračuna dobili več kot 3 milijone evrov. Več o tem tukaj.
Računalniški prikaz spomenika izbrisanim. (Foto: Delo)
Do ideje postavitve obeležja v čast “izbrisanim” prihaja v času, ko je oblast poskrbela za izvedbo ideološkega koraka v obliki zaprtja Muzeja slovenske osamosvojitve, čeprav je jasno, da je osamosvojitev države temeljno dejanje naše državnosti, ki si tako v zgodovini kot tudi zavesti naroda zasluži posebno mesto. Kot kaže, želijo nekateri na vsak način postaviti hvalnico nekdanji Jugoslaviji. Samostojna Slovenija nekaterim pač ni bila nikoli intimna opcija.
