Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Politika EU, ki ji dominira levo usmerjeni Evropski parlament nas počasi, a zanesljivo sili v smer odrekanja, revščine in dolgotrajnega razvojnega zaostanka za ZDA in Kitajsko. Pred kratkim so uzakonili prepoved prodaje vozil na notranje izgorevanje do leta 2035. Na čelu z Nemčijo se iracionalno borijo proti jedrskim elektrarnam. Vzhodno-evropske države, kot sta Poljska in Češka se sili, da zaprejo rudnike in nas tako naredijo še bolj odvisne od ruskih energentov. Gre torej na politiko samodestrukcije evropskega gospodarstva, za katero obstajajo močni sumi, da jo napaja ruski kapital (kako podkupljivi so socialistični evropski poslanci smo videli pred kratkim). Kitajska medtem podpisuje okoljevarstvene deklaracije, a dela po svoje in se nam veselo krohota.
Poročilo Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) in Global Energy Monitor (GEM) poroča, da je Kitajska leta 2022 izdala dve dovoljenji za nove termoelektrarne na premog leta 2022. Posledično bi lahko to ogrozilo kitajske okoljevarstvene zaveze.
Kitajske termoelektrarne šestkrat večje kot vse preostale na svetu skupaj
Izdajanje dovoljenj za termoelektrarne, začetki gradenj in napovedi novih projektov so se leta 2022 na Kitajskem dramatično pospešili, pri čemer so nova dovoljenja dosegla najvišjo raven od leta 2015. Zmogljivost elektrarn na premog, ki se je začela graditi na Kitajskem je šestkrat večja kot vse druge elektrane na svetu skupaj! Medtem, ko je EU države članice posvarila, da morajo svoje rudnike in elektrarne po hitrem postopku zapreti.
Xi obljublja zmanjšanje porabe premoga, v resnici gradijo nove termoelektrarne
Predsednik Xi je sicer obljubil, da bo Kitajska zmanjšala porabo premoga v obdobju 2026-30, kar bi pomenilo upadajočo stopnjo izkoriščenosti kitajskih elektrarn na premog, ne pa nadaljnje rasti kot se nakazuje danes. Politično vplivni lastniki elektrarn na Kitajskem imajo interes zaščititi svoje premoženje in preprečiti hitro gradnjo čiste energije in postopno opuščanje premoga.
Nemški kancler Olaf Scholz na obisku pri kitajskem kolegu Xi Jinpingu v Pekingu, 4. novembra 2022. Kitajska zahodnim državam obljublja eno, dela pa drugo. (Foto: epa)
Medtem ko Kitajska hitro napreduje pri povečanju čiste energije, je elektroenergetski sistem države še vedno odvisen od zmogljivosti premoga za izpolnjevanje koničnih obremenitev z električno energijo ter upravljanje spremenljivosti povpraševanja in oskrbe s čisto energijo. Nenehno dodajanje novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na premog pomeni premajhen poudarek na upravljanju elektroenergetskega sistema in omejitev trga z električno energijo, ki ohranjajo odvisnost od premoga.
Podnebne zaveze Kitajske ogrožene
Najslabši možni scenarij je, da izkoriščanje novozgrajenih elektrarn na premog povzroči padec gradnje infrastrukture za t. i. čisto energijo. To bi lahko pomenilo veliko povečanje kitajskih emisij CO2 v tem desetletju, kar bi spodkopalo globalna podnebna prizadevanja in bi lahko celo ogrozilo podnebne zaveze Kitajske.
Količina dovoljene zmogljivosti se je več kot štirikrat povečala s 23 GW leta 2021. Od projektov, dovoljenih v letu 2022, 60 GW ni bilo v gradnji januarja 2023, vendar se bodo verjetno kmalu začeli graditi, kar kaže, da se bo v letu 2023 začelo še več gradenj. Skupno je bilo začetih 86 GW novih projektov za proizvodnjo električne energije na premog, kar je več kot podvojilo s 40 GW leta 2021.
Novi kitajski projekti termoelektrarn (foto: CREA)
Na Kitajskem so se v letih 2021–2022 konične električne obremenitve hitro povečale, pri čemer se je najvišja zabeležena trenutna obremenitev povečala za 230 GW, zaradi povečane razširjenosti klimatskih naprav in izjemno intenzivnih vročinskih valov, pa tudi zaradi porasta vozil na električno energijo. To spodbuja povečanje razvoja elektrarn na premog kot drage in neoptimalne rešitve, zlasti v večjih središčih kjer je več povpraševanja po električni energiji večje.
Zahod zapira, Kitajska odpira
Spomnimo – medtem bomo letos v Sloveniji zaprli rudnik Trbovlje-Hrastnik. Vrednost programa postopnega zapiranja RTH (postopek se je sicer začel že leta 2000) za obdobje 2021-2023 je nekaj manj kot 11,7 milijona evrov, od tega bo iz državnega proračuna zagotovljenih 8,9 milijona evrov. Del sredstev bo prispevala tudi Evropska komisija. Prav tako se pojavljajo pritiski po čim prejšnjem zaprtju TEŠ6. Podobne zgodbe pa se dogajajo povsod po EU in tudi zahodu. Vedno bolj je videti, da je okoljevarstvena agenda rusko-kitajska zarota proti svobodnemu svetu.
