Piše: STA/ C. R.
Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo “posebna vojaška operacija”, kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.
Putin, ki je napad 24. februarja lani utemeljil s tem, da Ukrajina izvaja genocid na rusko govorečem vzhodu države, je s tem sprožil najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, ki mu ob nepripravljenosti na mirovna pogajanja obeh strani ni videti konca.
Vojna je zahtevala grozovit davek. Sprožila je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi – osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. Zahtevala je več deset tisoč žrtev, tudi civilnih, uničeno gospodarstvo Ukrajine.
Ruska agresija je naletela na oster odziv zahodnih držav, ki so proti Moskvi uvedle sankcije ter začele dobavljati vojaško pomoč Ukrajini.
Zaradi velike odvisnosti od ruskih energentov se zlasti Evropa sooča z energetsko krizo, ki je sprožila vsesplošno draginjo, vojna je ogrozila tudi prehransko varnost v svetu.
Pred obletnico se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v četrtek poklonil vsem, ki so umrli. V čustvenem sporočilu je obljubil, da bo Moskva odgovarjala za nasilje in izrazil prepričanje v zmago.
Ob obletnici bosta danes potekala zasedanje Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni in virtualno srečanje voditeljev skupine G7.