Piše: Blagovest.si
Zgodba umestitve vitraja s podobo Marije Pomagaj ob baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu sega v leto 2019. Pater Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo, ki je v 35 letih delovanja Sveto deželo obiskal že 174-krat, je na romanju v letu 2019 opazil, da v obzidju nazareške bazilike pripravljajo še sedem »odprtin«, kjer sicer že številni narodi predstavljajo svoje narodne podobe Matere Marije. Obrnil se je na sobrata, rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča p. dr. Roberta Bahčiča, naj posreduje pri svojem nekdanjem rimskem sošolcu, sedanjem kustosu za Sveto deželo fr. Francescu Pattonu, kakšne so možnosti, da bi bila v eni od odprtin podoba brezjanske Marije Pomagaj. V nekaj mesecih je dobil pritrdilen odgovor. Komisariat za Sveto deželo in Frančiškanski samostan na Brezjah sta razpisala natečaj in k projektu povabila več umetnikov; izbrali so načrt za barvno okno umetnika Alojza Čemažarja. Izdelal je že več barvnih oken za slovenske cerkve in kapele, poleg tega mu je brezjanska Marija Pomagaj blizu, večkrat priroma na Brezje.
V sklopu bazilike Marijinega oznanjenja je več podob Božje Matere Marije z vsega sveta, z značilno narodno ikonografijo in vsebino. Ob sliki Marije Pomagaj je bil umetnik Čemažar, postavljen pred nalogo in izziv, kako izvesti podobo v tehniki vitraja. »Slikar Leopold Layer je originalno podobo naslikal v tehniki oljnega slikarstva, moja naloga je, da naredim podobo v povsem drugačni tehniki, a prepoznavno in čimbolj povezano z originalom.« Da ne gre za kopijo originala, pravi umetnik: »Gre za drugačne materiale, drugačne postopke. Barvno steklo je vezano na učinek svetlobe, saj se podoba z barvnih stekel postavlja v okensko odprtino, skozi katerega zjutraj prodira drugačna svetloba kot zvečer, drugačna svetloba ob deževnem ali ob sončnem vremenu …« Učinek svetlobe se spreminja, vedno pa je ta učinek odločujoč, saj po besedah umetnika Čemažarja »ob pomoči svetlobe, katere žarki prodirajo skozi kompozicijo barvnih stekel, more biti gledalec deležen posebnega estetskega občutja.«
Več lahko preberete TUKAJ.
