9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

“Depolitizacija” po levičarsko: Miodragu Đorđeviću podpora za predsednika vrhovnega sodišča

Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)

Mandatno-volilna komisija je podprla kandidaturo najtršega predstavnika politične levice Miodraga Đorđevića.  Po tem, ko je ta dobil podporo svojih kolegov vrhovnih sodnikov in mandatno-volilne komisije, bo o njegovem imenovanju DZ odločal prihodnji teden. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob tem napovedala tudi umik politike iz postopkov imenovanja vrhovnih sodnikov, vsi pa vemo, da za Golobovo vlado “depolitizacija” pomeni “nastavljanje svojih” in skrb, da tam tudi ostanejo.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je spomnila, da je predlog za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča v DZ posredovala na podlagi pozitivnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta. Javnosti je Miodrag Đorđević znan po svojih totalitarnih prijemih in brutalnem poklicnem delovanju.

Člani slednjega so v obrazloženem mnenju izpostavili predvsem Đorđevićeve strokovne kvalifikacije, Pipanova pa je dejala, da ga je predlagala na podlagi strokovnih mnenj, kar je precej presenetljivo, glede na to da gre za osebo z vprašljivimi kvalifikacijami za omenjeno funkcijo, predvsem ko govorimo o moralno-etičnih kvalitetah. Ministrica in mandatno-volilna komisija sta pri svojem strokovnem pregledu očitno ocenili, da nekatera kandidatova pretekla ravnanja, vpletenost v afere, neprimerne izjave in tudi osebnostne lastnosti za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča niso sporna. Spomnimo, da je Đorđevič že leta 2009 kandidiral na to funkcijo, a tedaj ni dobil podpore vrhovnih sodnikov, Sodnega sveta in ministrstva za pravosodje oz. “leve politične opcije”.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (Vir: zajem zaslona, Facebook)

Ministrica Švarc Pipan je pojasnila, da je na seji Sodnega sveta izpostavila le pomislek samega kandidata, in sicer njegova leta. To je edino, kar naj bi bilo sporno. Očitno so pogledali čez prste in ignorirali preteklo Đorđevićevo in Florijančičevo pobudo na komisijo za etiko in integriteto Sodnega sveta zaradi intervjuja (tukaj), ki sta jo vložila v začetku leta 2022, kjer je bila po njunem mnenju načelno sporno ravnanje vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je pobudo sprejela v obravnavo. Zobec: “Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega.” Dvomi ostajajo. Enega papirja upokojeni vrhovni sodnik Branko Masleša namreč ni pokazal. V konfliktno situacijo je Đorđević prišel tudi z Zmagom Jelinčičem, in sicer zaradi svojega “pobalinskega” sina, ki naj bi na OŠ Prežihov Voranc dvignil kar nekaj prahu. Razkril ga je predsednik Slovenske nacionalne stranke, ki je takrat za medije povedal, da je v preteklosti mladoletni Đorđevičev sin večkrat nagajal Jelinčičevi hčerki Aleksiji Iris. Nadlegovanje mladoletnika se je končalo tako, da se je Jelinčič z njim osebno srečal in se z njim temeljito pogovoril. Prava piše, da so starši otrok, s katerimi je šolske klopi delil težavni mladoletnik, razmišljali celo o tem, da bi se vsi otroci izpisali iz razreda.

Enake ptice skupaj letijo. Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Župančič in podpredsednika Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevića. Vir: STA

Da je človek, ki nima nobenih težav z izkoriščanjem svoje moči, kaže tudi njegov podpis pod suspenz nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je bil leta 2020 suspendiran s strani Vrhovnega sodišča, podpisnik suspenza pa je bil prav Đorđević, “ti ljudje so popolnoma prepričani v lastno vsemogočnost, da jim nihče ne more nič,” je takrat o zadevi povedal Radonjić. Ta je takrat pojasnil, da so mu “kršitev in diskreditacijo očitali še pred ugotavljanjem, ali je šlo res za diskreditacijo in kršitev oziroma je Miodrag Đorđević že razsodil, kako se bo končal disciplinski postopek čez leto ali dve,” je dejal Radonjić.

V preteklosti že ni dobil podpore

O navedbah, da naj bi takratna koalicija leta 2009 odrekla podporo Đorđevićevi kandidaturi, pa je povedala, da DZ o tej kandidaturi sploh ni nikoli odločal, saj je Đorđević po negativnem mnenju Sodnega sveta in vrhovnih sodnikov od kandidature odstopil. Razlog, da se kandidati na najvišje funkcije v sodstvu ne prijavljajo, pa je po njenih besedah v tem, da so v postopku izbire izpostavljeni tveganju politizacije, čeprav gre za enostavno navajanje dejstev, ki se ljudem na tako visokih pozicijah ne bi smeli izogibati, kaj šele ignorirati. Dejstvo, da je Đorđevića podprla tudi Mojca Šetinc Pašek je dovolj, da lahko zaključimo – enake ptice skupaj letijo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine