Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Tistega, kar vam okoljevarstveni aktivisti o »zeleni energiji« ne povejo, je temna plat zgodbe na podlagi realnih dejstev, in sicer, da je nikakor ni mogoče povečati, da bi zagotovila približno toliko energije, ki bi nadomestila fosilna goriva. (Razen, če se vračamo v kameno dobo, čemur so nekateri zagovorniki “zmanjšanja rasti” naklonjeni).
“Kot rudar sem 40 let delal v različnih rudnikih po vsem svetu. Zlato, platina, baker, premog, svinec, cink, olje in sol. Nekaj ti bom povedal in tukaj je. Zemljo bomo uničili v imenu “zelene energije””, je na Twitterju zapisal uporabnik na Twitterju, John Lee Pettimore, rudarski mehanik. Ta je opozoril na več dejstev, ki kažejo, da je “zelena energija” vse prej kot pozitivna za ohranjanje planeta.
Nekateri nasprotniki radikalne okoljevarstvene ideologije z dejstvi spodbujajo ljudi k razmišljanju, ali je zelena energija sploh dobra za okolje. Nekateri okoljevarstveniki opozarjajo na malo opaženo študijo Svetovne banke, ki kaže, da bi bil prehod na 100-odstotno sončno, vetrno in električno energijo enako uničujoč za planet kot fosilna goriva, poroča Foreign Policy. Kot primer lahko uporabimo ZDA, ki trenutno pridobijo približno 70 odstotkov svoje energije iz fosilnih goriv. Če bi v naslednjih 20 letih padli na nič, bi to pomenilo gospodarsko katastrofo in bi stalo več deset milijonov delovnih mest. S cenami plina, ki so skoraj dvakrat višje od tiste, ki jih je zapustil Donald Trump, že doživljajo gospodarsko škodo zaradi križarjev zelene energije. Glede na analizo zunanje politike prehod v energetsko prihodnost “brez ogljika” zahteva ogromne količine energije, da ne omenjamo pridobivanja mineralov in kovin z velikimi okoljskimi in družbenimi stroški.
Nevladna organizacija MiningWatch Canada s sedežem v Ottawi po besedah Lee Pettimoora ocenjuje, da bodo potrebne “3 milijarde ton izkopanih kovin in mineralov za poganjanje energetskega prehoda”, kar je ogromno povečanje zlasti za šest ključnih mineralov: litij, grafit, baker, kobalt, nikelj in redkih mineralov”. To po njegovem zapisu pomeni, da bo v naslednjih 30 letih porabljenih več mineralov kot zadnjih 70.000 let ali zadnjih 500 generacij, kar je več kot vseh 108 milijard ljudi, ki so kdaj hodili po Zemlji.
Opozarja, da rudarstvo zahteva pridobivanje trdnih rud, pogosto po odstranitvi velikih količin prekrivne kamnine. Nato je treba rudo predelati, pri čemer nastane ogromna količina odpadkov – približno 100 milijard ton na leto, kar je več kot kateri koli drug tok odpadkov, ki ga je ustvaril človek. Tukaj je nekaj številk. Celotna uporaba baterij, sonca in vetra bi zahtevala: 34 milijonov metričnih ton bakra, 40 milijonov ton svinca, 50 milijonov ton cinka, 162 milijonov ton aluminija, 4,8 milijarde ton železa, navaja Bostonherald.
“Videl sem uničevanje gora, jezer in neokrnjenih vodnih poti, vse v imenu #GreenEnergy. Nedavno poročilo inštituta Blacksmith ugotavlja, da je rudarska industrija druga najbolj onesnažujoča industrija na svetu. Kmalu bo številka 1. Zakaj? Zelena energija. Zelene tehnologije zahtevajo uporabo redkih mineralov, katerih rudarjenje je vse prej kot čisto. Izpusti težkih kovin, kisli dež in onesnaženi vodni viri — to meji na okoljsko katastrofo. Preprosto povedano, čista energija je umazana zadeva,” je zapisal Lee Petimoore.
Foto: epa
V dveh prispevkih, objavljenih v revijah Environmental Research Letters in Joule, so raziskovalci harvardske univerze ugotovili, da bi prehod na vetrno ali sončno energijo v ZDA zahteval pet- do 20-krat več zemlje, kot so domnevali prej, in taki veter zgrajene farme bi povprečne površinske temperature nad celinskim delom ZDA segrel za 0,24 stopinje celzija. Tistih deset milijonov vetrnic, sončnih kolektorjev in električnih baterij za avtomobile in tovornjake ni ravno biološko razgradljivih. Tako bomo imeli najvidnejše energetsko pokopališče s strupenimi onesnaževali, ki bo 100-krat večje od katerega koli skladišča jedrskih odpadkov. Pa vendar, okoljevarstvene aktiviste skrbijo plastične slamice!
Foto: epa
Vetrne turbine požrejo več surovin kot prejšnje tehnologije: “Za enakovredno instalirano zmogljivost sončne in vetrne naprave potrebujejo do 15-krat več betona, 90-krat več aluminija in 50-krat več železa, bakra in stekla kot fosilna goriva ali jedrska energija. Pomislite na Kitajsko. Ena petina obdelovalne zemlje na Kitajskem je onesnažena zaradi rudarjenja in industrije. Rudarjenje materialov, potrebnih za obnovljivo energijo, potencialno vpliva na 50 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 37 % zemljinega kopnega (brez Antarktike). Zdaj to število 10-krat pomnožote,” opozarja Lee Pettimoore.
Kitajska je največji proizvajalec sončne energije na svetu – leta 2020 je predstavljala 3,4 % oskrbe države z električno energijo – in ima pomembno vlogo pri doseganju ambicioznih podnebnih ciljev države, da do leta 2060 postane ogljično nevtralna. Država ima nameščeno zmogljivost sončne energije 306 gigavatov (GW) in namerava to leto povečati za 75 do 99 GW. Toda širitev projektov obnovljivih virov energije, kot je sončna energija, zahteva velika zemljišča za namestitev fotonapetostnih panelov, ki absorbirajo svetlobo in pretvarjajo sončno svetlobo v elektriko. Takšni projekti so razpršeni po vsej državi, pri čemer je veliko tistih, ki zahtevajo velike fotovoltaične instalacije v regijah z veliko odprtega prostora, kot je na severu.
Podjetje zelene energije na Kitajskem (Foto: epa)
Kitajska nacionalna politika o uporabi zemlje za sončne fotovoltaične panele trenutno prepoveduje namestitev na uradno navedenih ekoloških območjih in zaščitenih kmetijskih zemljiščih, čeprav se lokalne politike od kraja do kraja razlikujejo.
Z drugimi besedami, pravi ljubitelji narave se končno začenjajo zavedati, da veter in sonce vendarle nista tako zelena.
