2.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

Božična zgodba o 9-letni Luni: svetlolasa deklica danes ne bo mogla moliti in plesati, afriški migrant se je tako izživljal nad njenim golim telesom, da ima trajne možganske poškodbe, ne more premikati rok in nog

Piše: J. B.

Luna, devetletna deklica, letos za Božič ne bo mogla peti in plesati, kot je to rada počela. Njeno veselje in radost je julija letos grobo poteptal 15-letni afriški migrant. Tako se je izživljal nad golim telesom svetlolase Švedinje in jo davil z vezalkami, da je zaradi pomanjkanja kisika dobila trajne poškodbe možganov, ne more več premikati nog in rok. To naredi politika odprtih mej. Luna zdaj živi v bolnišnici, potrebuje stalno nego, zdravniki so staršem dovolili, da hčerko na današnji božični večer lahko za nekaj ur vzamejo domov. To je njena zgodba.

Ko so 12-letno francosko deklico Lolo v Parizu posilili in umorili alžirski migranti, je bila zgodba v medijskem mainstreamu sprva prezrta. Toda ogorčenje je postalo tako neznosno, da je zgodba sčasoma pridobila mednarodno pozornost. Nasprotno pa le malo ljudi zunaj Švedske ve za primer 9-letne deklice Lune. Je ena izmed mnogih, ki pomežiknejo čez naslovnice in nato zbledijo iz spomina; kot nešteto drugih žrtev evropske politike odprtih mej, piše RMX News.

Lunina družina je zdaj dala intervju za švedski časopis Expressen. Spregovorila je o težkem vsakdanjiku, ki ga živijo, potem ko so mlado deklico slekli do nagega, jo nadlegovali, davili z lastnimi vezalkami, privezali na drevo in pustili v gozdu. Kot je nešteto drugih primerov po Evropi, je bil storilec tuj državljan; tokrat 15-letni migrant iz Etiopije, ki je imel dolgo zgodovino spolnih napadov in gledanja pornografije, kjer davijo dekleta. Čeprav je bilo uradno navedeno, da je star 13 let,  se je pozneje izkazalo, da je bil dejansko dve leti starejši, kot so njegovi starši prvotno povedali šolskim oblastem. Tudi to je ena od značilnosti prišlekov – lažejo.

Lunin dan v šoli 7. julija se je končal kot mnogi drugi. Deklica si je nadela nahrbtnik in si poveznila čelado, se poslovila od sošolcev in učiteljev, sedla na kolo, da bi se odpeljala domov v Morö Backe v Skellefteju. Kar se je nato zgodilo, je uničilo družino – Luna ostala brez sposobnosti govoriti ali premikati ude.

Policija še danes ne ve,  kako je afriški najstnik prepričal Luno, da je ustavila kolo, ali kako mu je uspelo njeno golo telo vleči po težkem terenu v gozdu, kjer so jo kasneje našli zadavljeno z vezalko. Bila je nekaj trenutkov stran od smrti. A starši vedo, kaj se je zgodilo potem;  pravzaprav morajo s tem živeti vsak dan.

Deklico so našli živo, a najstnikova brutalnost, da bi svetlolaso švedsko deklico zadavil in ji onemogočil dihanje, je pustila posledice. Švedinja ima trajne poškodbe možganov. Ne more govoriti in premikati rok ali nog. Ujeta je v svoje telo, ne more se izražati ali premikati udov. Po mesecih rehabilitacije je bila edina beseda, ki jo je dekle do zdaj izgovorila – »mati«.

»Je kot črna luknja, skozi katero padamo. Ni dna,« je dejala Emma, ​​dekličina teta, ki je bila pooblaščena, da govori v imenu celotne družine. Emma je za Expressen povedala, da je teden dni po sojenju za umor noč za nočjo doživljala iste sanje (ali, kot je rekla, je bilo bolj podobno viziji), zaradi katerih se je prebudila v zgodnjih jutranjih urah. V sanjah Emma leti neposredno nad Luno, ki je sama na gozdnih tleh z zanko okoli vratu. Njena teta hoče leči poleg nečakinje, a ne more stopiti na tla. Vse, kar lahko naredi, je, da pogleda Luno od zgoraj.

Po mnenju zdravnikov je bila Luna, ko so jo našli, tik pred smrtjo.  Bila je v komi, ki je trajala 11 dni. Policija ne ve, kako dolgo je Luna gola ležala na gozdnih tleh z lastno vezalko ovito okoli vratu. Ko so jo našli, je bila privezana na drevo, njen dih pa je bil malo večji od hripavosti. Reševalci so na cestah uprizorili pravo dirkanje, da bi rešili njeno življenje, pri čemer je reševalno vozilo vozil policist, medtem ko sta dva reševalca zadaj oživljala deklico.  Zdravniki so jo uspeli ohraniti pri življenju, vendar je niso mogli rešiti pred katastrofalno poškodbo možganov.

Za Lunino najožjo družino je vsa energija šla za njeno skrb. Dekličini starši so zdaj, šest mesecev po napadu in tik pred Božičem, spregovorili novinarjem, da bi svetu povedali, kaj so prestajali z Luno.

Črnski najstnik je bil grožnja skoraj od trenutka, ko je prispel na Švedsko. Fant je obiskoval in izstopal iz vseh mogočih šol, imel je dokumentirano zgodovino spolnih napadov, ogledoval si je specifične pornografske spletne strani in je že napadel žensko v bližini podhoda, kjer so pozneje našli Luno. Deklici je Etiopijec strgal vezalke in jo davil. Nato je z drugo vezalko za čevlje zvezal njene roke okoli drevesa tako močno, da se je poškodovalo še lubje. Ni dokazov, da bi vedel, kdo je Luna, ali da je z njo komuniciral pred napadom. Kar pomeni, da je prežal na naključne žrtve. Da je nevaren psihopat, ki bi ga bilo treba že prej odstraniti z javnim površin, je pokazal kasneje – sodeloval je pri iskanju deklice. Luno je ob robu ceste v gozdu blizu šole našla neka ženska.

Policija je opazila, kot so rekli, čudno vedenje etiopskega najstnika in ga tisti večer zaslišala o primeru. Takrat je policiji povedal, da je star 15 let, čeprav so ga v šoli zapisali kot trinajstletnika. Sprva je trdil, da nima nič s poskusom umora, naslednji dan pa je staršem priznal, kaj je storil. Oče je nato poklical policijo. Preiskava švedske forenzične agencije je tudi potrdila, da je bil najstnik v času poskusa umora star 15 let.

Med kasnejšim zaslišanjem deček dejanja ni obžaloval, bil je celo presenečen, da je Luna preživela. Čeprav je napad priznal, so se podrobnosti zgodbe sčasoma spreminjale in težko je pojasnil, zakaj je dekle napadel.

Lunina teta je za Expressen povedala, da je bilo sojenje izjemno težko. Dejala je: »Čas se je ustavil, v sodni dvorani je primanjkovalo zraka.« Podrobnosti sojenja so bile tako grozljive, da so se celo odvetniki najstnika opravičili družini, da je bila temu izpostavljena štiri dni. Vendar je Emma rekla, da ne biti tam nikoli ni bila možnost, in vedela je, da mora pričati za svojo nečakinjo. »Želel sem biti njena priča, biti njene oči in ušesa. Mogoče bo nekega dne želela, da ji povem,« pravi Lunina teta.

  1. oktobra je okrožno sodišče Skellefteja 15-letnika obsodilo za poskus umora in hudo posilstvo. 30. novembra je forenzična psihiatrična preiskava ugotovila, da je 15-letnik »trpel za resno duševno motnjo«. Preiskava je tudi ugotovila, da obstaja velika verjetnost, da bi 15-letnik, če bi bil izpuščen, zagrešil še kakšno hudo kaznivo dejanje. 14. decembra je sodišče Afričana obsodilo na psihiatrično oskrbo s posebnim nadzorom. Ni jasno, kako dolgo bo v ustanovi. Če bi najstnik kaznivo dejanje storil kot odrasel, bi mu grozila dosmrtna ječa.

Luna je nekoč znala narediti marsikaj. Pela je v božičnem zboru tamkajšnje cerkve. Njena teta jo opisuje kot umetniško, kot »otroka, ki je rad pel in plesal«. V šolo se je vozila s kolesom in opazovala svojo sestrico, medtem ko se je igrala zunaj. Sanjala je, da bi postala Youtuberka.

Letos se je na dan Vnebohoda s svojima dvema bratrancema odpravila v Stockholm in si ogledala pop skupino Mares. Koncert in avtobus iz Djurgårdna je bil poln mladih. Emma, ki je šla zraven, je to opisala kot veselo množico, ki je vstala za tiste, ki so potrebovali sedež na avtobusu, in glasno pela. Emma je povedala, da je množica starejših najstnikov pela Maresovo uspešnico »Sunnavind«, ki se prevedena glasi:

»V laseh si imela svilene trakove,

potepuški sončni žarek ti je plesal po licu.

Najlepša si bila spomladi, najlepša si bila spomladi.

In enostavno je razumeti,

da smo bili srečni,

da smo bili srečni,

da smo bili srečnejši potem.«

Emma opisuje, kako so Luna in njeni bratranci z velikimi očmi opazovali, kako so najstniki na glas prepevali. Nato je otrokom rekla: »Nekega dne boste morda vi tisti, ki boste stali in peli na avtobusu.«

Luna je bila na respiratorju 11 dni. Njena možganska poškodba je nepopravljiva. Emma je za Expressen opisala, da je veliko ljudi družini, ko se je zbudila, povedalo, kako srečna in lepa svetlolasa deklica je bila.

»Seveda je živa, a še zdaleč ni dobro. Živa je v smislu, da diha sama, vendar se ne more premikati, ne more govoriti, ne more narediti ničesar,« je povedala Emma in dodala: »Občutek je, kot da hodimo bosi po ostrem rezilu s prepadom na vsaki strani.«

Deklica je priklenjena na invalidski voziček, jemati mora zdravila za epilepsijo in se ne more verbalno izražati. Vendar pa lahko Luna še vedno izraža strah in žalost. Emma je rekla, da Luna včasih postane »neutolažljiva, žalostna in razburjena«. Družina verjame, da se spomni, kaj se ji je zgodilo v gozdu. Nato vse odložijo in jo poskušajo pomiriti. »Vemo. Vemo, kaj se ti je zgodilo, ni se ti treba truditi, da nam poveš,« ji pravijo.

Emmina jeza je usmerjena proti odraslim v šolah in socialnim službam – tistim, ki so vedeli za dečkove težave in preteklost, a niso storili ničesar, da bi zaščitili otroke. Dejala je, da so obstajali signali, a ni nihče ukrepal.

Expressena je raziskal, da je imel afriški najstnik že dolgo časa težave z različnimi šolami in socialnimi službami. Leta 2019 so ga prijavili zaradi treh ločenih incidentov, ko je v šoli prijel za prsi in zadnjico dekle ter jo označil za kurbo. Medtem ko je šola zadevo obravnavala s starši, je bila švedska socialna služba tiho. Junija 2021 je najstnik napadel žensko pri podhodu v kraju Moröhöjden, nedaleč od mesta, kjer bodo kasneje odkrili Lunino truplo. Ženska je rekla, da sta bila z najstnikom v »rokoborbi«, ko ji je uspelo pobegniti. Policija je preiskala poskus napada in menila, da je bil napad s spolnim motivom. Ženska je prepoznala napadalca, ki pa je bil premlad in ni imel uradne kazenske preteklosti, zato so primer preprosto poslali socialni službi. Nikoli ni bilo prijavljeno šolskemu okrožju.

Najstnik je leta 2018 prišel iz Etiopije in skupaj z mamo ter tremi brati in sestrami prejel dovoljenje za začasno prebivanje. V času umora je fant ravno dobil stalno prebivališče. Od takrat se je družina povečala za petega otroka. Dečkova starost je bila napačno navedena, ko je prišel v državo, in čeprav je osebje v šoli vedelo, da njegova starost ni pravilna, niso storili ničesar, da bi to popravili; kljub resnim težavam, ki jih je predstavljal v šolskem okolju z mlajšimi otroki.

Sojenje je razkrilo, da si je najstnik ogledoval nasilne spletne strani in pornografijo ter gledal številne posnetke z davljenjem. Šola je to izsledila, vendar ga je le opozorila, da ne bo mogel več uporabljati šolskih računalnikov, če si bo še naprej ogledoval takšno vsebino. Expressen piše: »Fant se je srečal tudi s psihologi in občinsko rehabilitacijsko ekipo, da bi dobil pomoč. Toda ko njegovi starši niso želeli sodelovati v preiskavi, so socialne službe izjavile, da ‘niso našle nobenega razloga za preiskavo proti volji staršev’.« Odbor za socialno skrbstvo v okrožju ne priznava nobene napake in »ni odkril nobenih pomanjkljivosti« v tem, kako so obravnavali najstnikov primer.

Luna ostaja v bolnišnici, a jo bodo za Božič poslali domov – vsa družina se bo zbrala, da bo z njo. Čaka jo negotova prihodnost in dovoljen ji bo le kratek odhod iz bolnišnice. Ko bo končno poslana domov, bo potrebovala 24-urno pomoč.

Ljudje na Švedskem so otroku poslali denar in njena bolniška soba je polna podarjenih plišastih živali, vendar ni jasno, kakšen življenjski standard bo imela dolgoročno, če bo denarja od donacij zmanjkalo. Luna je nekoliko napredovala, hkrati pa se povečuje njena tesnoba, ki vpliva na celotno družino. Kljub tem težavam družina pravi, da se Luna ne sme skrivati. Na Instagramu delijo posodobitve o njenem napredku in nakazujejo, da so pripravljeni govoriti z novinarji. Expressen piše, da »od vseh občutkov sovraštva, jeze, brezupa in najgloblje žalosti, skozi katere je šla Lunina družina in se s katerimi se še vedno bori, še vedno obstaja en občutek, ki se dviga nad drugimi. Kot takrat, ko Emma v sanjah lebdi nad Luninim telesom v gozdu.«

»Edina stvar, ki ostane, je ljubezen do Lune,« pravi Emma.

Zdravniki so staršem na današnji božični večer dovolili, da deklico za nekaj ur vzamejo domov. In ko bomo danes molili, naj gredo naše molitve tudi do svetlolase deklice nekje v Skandinaviji, kjer se je uničujoč multitulturalizem, ki mori, ubija in pohablja, začel z Elin Krantz in Danielom Wretstromom.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine