Piše: Vida Kocjan
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, delodajalske organizacije pa opozarjajo, da je zakon slab in bo v primeru uveljavitve brez sprememb napovedana pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju.
Zakon vsebuje ukrepe za subvencioniranje visokih cen električne energije, plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest in ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Skupna ocenjena vrednost ukrepov v zakonu znaša 1,2 milijarde evrov.
Obseg in nabor ukrepov je po mnenju gospodarskih in poslovnih združenj premajhen, nekateri predpisi v zakonu pa neustrezni.
Hanova vzhičenost
Gospodarski minister Matjaž Han je bil ob sprejetju ukrepov na vladi navdušen. Dejal je: »Sprejeti paket pomoči je eden izmed najobsežnejših v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge in vse velikosti podjetij, od malih do srednje velikih in velikih.« Hanove navedbe seveda niso resnične, saj celotna vrednost Golobove pomoči gospodarstvu približno ustreza vrednosti enega svežnja protikoronskih ukrepov (PKP), ki ga je sprejela vlada Janeza Janše. Teh svežnjev pa je bilo deset.
Mizerna pomoč
Ena od posebnosti zakona Golobove koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je tudi, da bodo podjetja upravičena do pomoči le, če so se njihovi stroški za elektriko v tekočem letu zvišali za več kot polovico v primerjavi s stroški elektrike v letu 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021. Da gre za resnično mizerno pomoč, ki je povsem neustrezna za dejansko situacijo v gospodarstvu, so že pred sprejetjem predloga zakona opozorili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tiskane Demokracije.
