“Delal sem z različno svetovno nazorskimi ljudmi, pa mi niti na misel ni prišlo, da bi jih s položaja “očistil” ali “zaplinil”, kot to počnejo zdaj v vladi,” je dejal nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Z njim se je strinjal notranji minister Aleš Hojs, ki pravi, da “težko najdemo bolj nizkoten izraz”, hkrati pa je izkoristil priložnost za zahvalo policiji v času svojega madata. “Bolj profesionalne in učinkovite policije ni daleč naokoli,” je dejal v tokratni oddaji Aktualno z voditeljema Borisom Tomašičem in Aleksandrom Rantom.
V tokratni oddaji Akutalno z voditeljema Borisom Tomašičem in Aleksandrom Rantom je bila v ospredju diskusija o aktualnem dogajanju v policiji in vprašanje, ki se glede na “posebno” varovanje premierja Roberta Goloba poraja mnogim, in sicer, kako in zakaj se oseba, ki ni zaposlena v nobenem državnem organu, prosto giblje v krogih predsednika vlade tudi v službenem času? Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj in nekdanji notranji minister Aleš Hojs sta prepričana, da je moral imeti Miloš Milović za kaj takega pooblastila premierja.
Uvodoma sta voditelja opisala aktualne dogodke, ki ta trenutek pretresajo slovensko policijo, predvsem obljube Golobove vlade o depolitizaciji policije, za katero se je izkazalo povsem nasprotno. Zdaj je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar namreč javno spregovorila o političnih pritiskih in domnevnih direktivah o načrtnem “odstranjevanju” oziroma “čiščenju” določenega kadra. Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni direktor policije, je nad tem zgrožen, sam pa pove, da so bile v času njegovega mandata vse premestitve vnaprej premišljene, zgodile pa so se predvsem zaradi kadrovskih težav, ki so pestile policijo v času korone.
S svojim vodenjem in delom policije v času svojega mandata je namreč izredno zadovoljen: “Tako dobre raziskanosti v zgodovini še ni bilo, tako malo kaznovanih in toliko opozorjenih v zgodovini praktično še ni bilo, leta 2020 je policija v enem letu opozorila 55 tisoč kršitevljev, v času mojega vodenja leta 2021 pa 189 tisoč kršiteljev. Z ljudmi smo se pogovarjali in ugotavljali, ali opozorilo zaleže, tukaj smo pridobili na ugledu, ki so nam ga stalno očitali,” je dejal Olaj, ki zavrača vse očitke o padanju ugleda policije v času njegovega vodenja, pri tem pa izpostavi raziskave agencije Valicon, ki je dokazala, da je ugled policije dejansko začel padati leta 2018, ko je bila prav Bobnarjeva direktorica policije. Bobnarjeva je bila zadolžena tudi za predpise in akte, ko so se urejali zakonski predpisi o vodnem topu, vendar jih uporaba tega v takratnem mandatu očitno ni motila in tega niso spreminjali.
Politizacijo so očitali tudi nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu. V času svojega mandata je bil deležen kritik, češ da svojim nižjim sodelavcem ne sme dajati nikakršnih ukazov in navodil, danes pa državni sekretar Miha Lobnikar govori, da so “navodila premierja direktno generalnemu direktorju policije osnova demokratičnega delovanja naše republike,” kar so očitno dvojni standardi. Hojs krivdo pripisuje marsičemu, tudi osrednjim medijem, je pa izkoristil priliko in se slovenski policiji tudi zahvalil, saj da “tako profesionalne in učinkovite policije daleč naokoli ni bilo, saj si ne predstavljam policije, da izvaja funkcijo Karitasa in nekoga, ki krši, ne kaznuje in opozori. Policija varuje tiste strukture, zaradi katerih država sploh obstaja,” je prepričan Hojs.
“Moje kadrovanje se je končalo pri direktorju policije, ko smo izbrali dr. Olaja. Od tistega trenutka se je moje ‘vmešavanje’ v policijo končalo, sem pa seveda določene, ki so se mi zdeli primerni za to pozicijo, Olaju tudi priporočil, vendar me je Olaj konkretno zavrnil, saj ga on v svoji ekipi ni videl,” je dejal o očitkih o kadrovanjih Hojs in dodal, da je zgrožen nad dejstvom premierjevih domnevnih navodil, da se pospeši proces nastavitve Darka Muženiča na pozicijo direktorja NPU “človeka, ki je popolnoma deplasiral v smislu nadzora pri pranju več milijonov iranskega denarja”.
Kar se kadra na policiji tiče, je nekdanji minister prepričan, da prevladuje stari SD kader, ki je kasneje prevzel neke druge funkcije, kot je to po njegovih besedah s “podporo Gibanja Svoboda in starih LDS-ovcev zdaj postal župan Krškega Janez Kerin, nekdanji višji kriminalistični inšpektor”.
Kot je že večkrat povedal, dr. Olaj očitke o politizaciji policije zavrača, saj ga drugačni svetovni nazori zaposlenih niso nikoli motili, “kaj šele, da bi govoril o nekem čiščenju”, kot to danes počne Golobova vlada.
Poročilo v zadnjih dveh letih je pokazalo, da je bilo 846 javnih shodov, neprijavljenih je bilo nekaj manj kot 800, pritožb v dveh letih pa je bilo osem, od teh so bili 4 upravičene in to je ministrica označila kot globoko kršenje človekovih pravic,” je dejal Olaj in dodal, da je bilo to t. i. “globoko kršenje človekovih pravic” zanje to, da je policist zahteval identifikacijske dokumente od ljudi, ki so kršili pravila oziroma lepili plakate na mesta, kamor ne bi smeli, “to je ta globok poseg in to zdaj prodajajo slovenski javnosti”. Hojs je dodal, da si težko predstavlja bolj nizkoten izraz od “čiščenja in zaplinjena, da pa ga je bolj presenetila izjava predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je slovensko policijo primerjala z Einchmanom”.
Olaj: To ni varovanje, to je nekaj drugega
Kot je po poročanju medijev lahko razbrati iz poročila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, naj bi Miloš Njegoslav Milović, ki se ukvarja s poslovnim in varnostnim svetovanjem, sodeloval pri odločitvah, povezanih z varovanjem predsednika vlade Roberta Goloba. Nakar je gostoma Tomašič postavil vprašanje: “Če za varovanje premierja skrbi nekdo, ki ni v ničemer v nobeni funkciji, ni imenovan in še manj zaposlen, ali gre v tem primeru res za varovanje ali nekaj drugega?” “Odgovor je “to je nekaj drugega”“, je nemudoma zatrdil Olaj, saj meni, da ne vidi razloga, da se poslužuje ljudi, ki niso zaposleni v državnih organih. Prepričan je, da je v Centru za varnost in zaščito zelo visoko usposobljeno moštvo fantov in deklet vseh nazorov, ki so se doslej v praksi zelo izkazali v varovanju državnikov.
Hojs: Golob je sprva zanikal, da pozna Milovića, danes je obrnil ploščo
Golob je sicer v DZ zanikal, da Miloša Milovića sploh pozna, še manj pa, da z njim sodeluje, nakar Lindav, ki po mnenju voditelja nima nobenega motiva, da bi si to izmislil, pove, da je Milović stalni Golobov spremljevalec, in čudi ga, da tega nihče ni niti preveril. Hojs je na to repliciral in povedal, da je Golob “ploščo obrnil in dejal, da je kar se varovanja tiče njegov vzornik nekdanji predsednik Janez Drnovšek in je Milović ob njem opravil odlično vlogo in ga je on kot fizična oseba vprašal, kako bi bilo bolje organizirati varovanje, očitno pa je to Milović razumel kot “zaposlitev kot osebni varnostnik”, pa čeprav ga ni na Golobovi plačilni listi.
Rant je opisal tiskovno konferenco izpred nekaj dni, ko je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kot politična funkcionarka tolmačila zakon, češ da je “policija organ v sestavi notranjega ministrstva in kot taka je absolutno podvržena političnim usmeritvam”, pa vendar so bila v času Hojsovega mandata vsa navodila prepovedana. Olaj je do tega kritičen, meni, da si ljudje napačno tolmačijo zadeve, pri čemer pove, da obstajajo uradne in strokovne narave, tako navodila. “Pri tem čiščenju so šli tako daleč, da zdaj k sebi vabijo ljudi, enega poznam, in jih tam zaslišujejo, češ da je zlorabil položaj, ko je dajal usmeritve,” je dejal Hojs in nadaljeval, da jih je ta oseba opozorila, da si niso dobro prebrali navodil, kajti te “usmeritve je podpisal minister in to na podlagi zakona o organiziranosti policije”.
Policija je sistem, ki deluje po zakonu, in če nekdo izven tega sistema začne urejati sistem, ni v redu. Nejasnost, ki jo gosta izpostavita, je že to, kako lahko nekdo, ki tam ni zaposlen, sploh prosto hodi po stavbi Policije. “Zelo neprijetna situacija za vse zaposlene, saj nadrejeni ne poskrbi niti za osnovni red.” Dejstvo, da je Milović prosto hodil okoli in se gibal v prostorih, kjer se je gibal Golob, kaže na to, da je moral imeti za to pooblastila, so prepričani vsi.