Piše: Jože Likar
Nedavne raziskave na temelju arhivskih virov dokazujejo, da je bila »umazana vojna« v letih 1918 – 1921 prava matrica sovjetskega režima. To je bil pravi talilni lonec, v katerem so se kalili ljudje, ki so nosili in razvijali revolucijo boljševikov. Ta zmes boljševiške vznesenosti, cinizma in nečloveške krutosti, naj bi preplavila ves svet in uveljavila krutost, kot normalno normo v medčloveških odnosih.
»Sovražnika moramo narediti neškodljivega, kar pomeni njegovo popolno uničenje… Vprašanje, komu bo pripadala oblast se ne bo reševalo s sklicevanjem na člene ustave, ampak z vsemi oblikami nasilja… Nobena vlada, ki se vojskuje ne more dovoliti publikacij, ki odkrito ali ne, podpirajo sovražnika. Brez dvoma nečloveški zakon, toda nihče ni jemal vojne, še posebej ne državljanske kot šolo človečnosti.«
Tako je modroval Trocki, vidni pripadnik Lenina in Stalina, ki je sam umrl kot žrtev »stalinističnega človekoljubja«.
Naši sedanji oblastniki, ki so ponosni nasledniki komunistične partije in njenih derivatov, ne zmorejo razmišljati drugače. Vse kar počnejo, je izključno z namenom uničiti vse kar je ustvarila vlada Janeza Janše. V se je bilo v korist posameznih državljanov in domovine. Tako kot je razmišljala pokojna Angela Vode »nič človeškega ni v njih«, take občutke imam tudi sam. »Ali so to še ljudje ali neki hibridi »homo sovjetikus« ustvarjeni v laboratorijih doktorja Lisenka? Ta je v svojih laboratorijih s križanjem različnih rastlin, ustvarjal nove vrste in predvideval, da bi se lahko take metode uporabljale tudi za ustvarjanje »novih ljudi«. Tovariš Putin in naši levičarji so verjetno precej ponesrečeni primeri klonov doktorja Lisenka. Ko govorijo o svobodi, mislijo dejansko o barbarski anarhiji, ki so jo zganjali po ulicah Ljubljane. Ko govorijo o »temnih silah«, sami sebe smatrajo kot neko »vzhajajočo zarjo«, čeprav niso nič boljši kot politkomisarji in morilci Titovih morišč, ki jih je v Sloveniji nad sedemsto. Zdajšnji oblastniki so njihovi ponosni nasledniki, tega nikoli ne smemo pozabiti!
Iz evropskih skladov je vlada Janeza Janše izpogajala dvanajst milijard evrov. Približno enajst milijard evrov je ostalo še »neolastninjenega družbenega premoženja.« Dokler se levičarski grabežljivci ukvarjajo z »optimizacijo« teh milijard in kako jih razdeliti med »ljudstvo« tipa Nika Kovač, Zlatko Čordič, Jaša Jenull; in za »umetniške ustanove« kot je Foto Pub, so slovenski davkoplačevalci še lahko mirni, toda tega denarja bo zmanjkalo. Levičarji pa dodane vrednosti niso sposobni ustvariti, ampak le uničevati, kot jim veleva katekizem revolucionarja Nečajeva.
Smešno in žalostno obenem je razmišljanje in primerjanje Šarca s košarkarjem Dončičem in Goloba s Stevom Jobsom. Luka je res košarkaški genij in Jobs na področju novih tehnologij. Naše zdajšnje oblastnike primerjati z njima pa predstavlja pravo žalitev. Jaz bi vso levičarsko vlado primerjal z Nobby Stilsom. Starejši ali manj mladi se ga spominjamo kot nogometaša Mancesther Uniteda in angleške reprezentance, ki je leta 1966 postala svetovni prvak. Bil je skrajno agresiven igralec, ki je opravljal »umazane naloge«. Čeprav je imel takratni selektor tudi super zvezdnike kot so bili Boby Moore, brata Charlton, Alan Bal, Piters, Jef Harst…..je bil Nobby v angleški ekipi nepogrešljiv. Takratni novinarji Jugoslovanske televizije: Dragan Nikitovič, Radivoje Markovič in zlasti Mladen Delić so zelo ognjevito komentirali dogodke na igrišču. Za Nobbiya pa so uporabljali zelo krute izraze in običajno zaključili: »Tu je Stiles….može lopta ne sme igrač!« V prihodnjih tednih se bo odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu.
Tako tudi zdajšnja vlada zavrača in ruši vse kar je vzpostavila vlada Janeza Janše. Ne vladavina prava, ne demokracije, ampak vladavina UDBA – mafija. Prepletenost vladajoče koalicije, upravnih in sodnih organov, izobraževalnih ustanov, samozvanih kulturnikov in novinarjev, je prava kloaka, v kateri se dobro počutijo »živalske lepotice«, ki jim je to pravo okolje. Zato se razdor med Slovenci iz leta v leto poglablja. To je zato, ker nismo uresničili Resolucije evropskega parlamenta 1096. Ta obsoja vse totalitarizme, ki so uničevali Evropo v prejšnjem stoletju. Ta naloga Slovenijo še čaka, nihče drug tega ne bo opravil namesto nas!
Jože Likar, Otlica
