-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

(INTERVJU) Alenka Helbl: »Vsebina koalicijske pogodbe dokazuje, da bo ta vlada bolj leva in manj sredinska«

Vida Kocjan

Alenka Helbl je nova poslanka Slovenske demokratske stranke (SDS). Izvoljena je bila v volilnem okraju Radlje. Pogovarjali sva se o predvolilni kampanji, o njeni oceni letošnjih volitev, o t. i. novem obrazu, o odzivih volivcev in volivk po volitvah in začetku dela v državnem zboru, ki je zanjo novost.

Demokracija: Najprej čestitke za izvolitev za poslanko. V volilnem okraju Radlje ste prejeli več kot 4000 glasov volivcev in volivk. Ste bili presenečeni, ste zadovoljni? Kako težko vam je bilo v predvolilni kampanji?

Helblova: Hvala za čestitke. Res je, 4030 glasov v našem okraju je veliko. Očitno tudi dovolj, da imamo po 14 letih znova predstavnika, pravzaprav predstavnico v državnem zboru. Cilj našega okrajnega volilnega štaba je bil zmaga SDS na državni ravni in izvolitev v parlament, kar nam ni v celoti uspelo. Sama sem seveda zadovoljna zase in za vse naše ljudi, ki so za nadaljnji razvoj naše doline prepoznali dober program posameznih projektov in sam program stranke na državni ravni. V času volilne kampanje sem se srečala z ogromno ljudmi, od podjetnikov, kmetov in kmetic do delavcev … V pogovorih sem spoznavala njihov način življenja, odnose, vrednote. Šli smo tudi v kraje, oddaljene od centrov in visoko v hribih. To je bil najlepši čas kampanje, tudi naporen, saj sem se z volivci srečevala po službi vse do večera. V volilnem štabu so bili z mano ljudje, ki so verjeli v uspeh, delimo iste vrednote in delali smo za skupni uspeh. Posebej se moram zahvaliti vodji štaba Dejanu Kresniku.

Ob tem moram reči še besedo o delu Državne volilne komisije. Tokratna organizacija volitev vsekakor vzbuja velike dvome, ljudje se sprašujejo o veljavnosti. Pošiljanje volilnih obrazcev volivcem v tujino, ožigosane glasovnice ali ne, oštevilčene ali ne, predčasno glasovanje, svoj veliki labodji spev pa je vodstvo DVK odplesalo z izračuni poslanskih mandatov, ko je pri šestih oz. pri dvanajstih prišlo do napačnega izračuna. Sama sem ena od tistih. Ko smo si rekli, da tudi tak odstotek in 4030 glasov očitno ni dovolj in da gremo naprej, je prišlo do spremembe. Težko si predstavljam, da bi bila sama na mestu Maje, Andreja, da bi se ljudje že veselili; vem, da je vsak naš glas sad trdega dela. O vprašanju delovanja vodstva DVK in same izvedbe volitev je nujno potrebna razprava in kritično ocenjevanje, da znova povrnemo zaupanje ljudi, da je na volitvah priložnost dati svoj glas, da smo pri glasovanju vsi enaki in da vsak glas šteje.

Demokracija: Kako sicer ocenjujete letošnje volitve, kako ste jih doživljali?

Helblova: Pravzaprav sta bili dve leti od dneva, ko je vlada Marjana Šarca vrgla puško v koruzo in je vlado prevzel Janez Janša s koalicijskimi partnerji, zelo burni. Morda je ta izraz celo premil in ne pove dovolj. Znašli smo se v epidemiji, novi stvarnosti, ki je nihče prej ni poznal. Ljudi je bilo sprva strah, potem so se pri mnogih začeli pojavljati dvomi in namesto skupnih poti se je začela delitev. Vsakršno odločitev vlade so mediji, seveda po navodilih tistih, ki imajo tiho oblast v Sloveniji že desetletja, spreobrnili v dvome, spodbujali nestrpnost. Vse, četudi za ceno zdravja ljudi, je bilo storjeno, da bi vlada Janeza Janše padla. To jim sicer ni uspelo, vlada je končala mandat 2018–2022, vendar so v tem slogu potekale tudi (pred)volilne aktivnosti. V našem okraju konkretno tega ni bilo občutiti, tudi v pogovorih z občani ni bilo zaznati hudega nasprotovanja, pravzaprav so bili občutki na terenu odlični.

(foto: Veronika Savnik)

Demokracija: Kaj je bil po vašem mnenju razlog, da so se ljudje odločili oddati svoj glas t. i. novemu obrazu?

Helblova: Pod pretvezo svobode – mimogrede, slovenski levičarji so s tem zlorabili še eno lepo slovensko besedo – in stalnega medijskega prepričevanja, kako je ta vlada delala slabo, je koruptivna, ne zna komunicirati, so se ljudje pač tako odločili. Zanimivo je, da so se mnogi odločili zadnji hip v slogu, češ, pa dajmo novemu obrazu priložnost. To sama sicer težko razumem, kot da je vodenje države igra, ki jo lahko igra vsak. Voditi državo ne more biti eksperiment, kot je zapisal Janša. In še nekaj je pri tem zanimivo; Slovenci so Golobu oprostili celo previsoka izplačila v državnem podjetju. O tem res ni bilo slišati na javni RTV in Pop TV, a je bila ta informacija med ljudmi kar znana.

Demokracija: Kakšno je stanje po volitvah, kaj zaznavate med ljudmi v svojem okraju, so kakšne reakcije?

Helblova: Sprva je bilo med mnogimi, predvsem podjetniki, čutiti razočaranje, da Dravska dolina spet nima poslanca tudi zaradi visoke zmage stranke Gibanje Svoboda. Po vseh neverjetnih kolobocijah Državne volilne komisije se je po 14 dneh izkazalo, da smo v našem volilnem okraju dosegli vsaj eno zmago. Čestitke so deževale, sama pa čutim poleg veselja tudi veliko odgovornost. Z izvolitvijo sem postala tudi glas prebivalcev Dravske doline tam, kjer se odloča o nadaljnjem razvoju in kakovosti bivanja. V pogovorih, daljših in tudi krajših, je med ljudmi čutiti negotovost, dvome. Gospodarstveniki se sprašujejo kako naprej; nekateri tudi intenzivno razmišljajo o selitvi podjetja čez mejo, v Avstrijo.

Demokracija: Menite, da so šli ljudje še enkrat na led?

Helblova: Temu lahko pritrdim. Ne bom govorila o znanem pregovoru, a sem o tem prepričana. Ljudje s(m)o se znašli v neki novi svobodi, a to bo veliko prineslo ozkemu krogu ljudi, večini, še zlasti tistim, ki so oddaljeni od centrov, pridnim in delovnim pa zelo malo ali nič. To se bo pokazalo prej ali slej, a posledice za celotno državo in državljane ne bodo dobre. Spomnimo se vlad Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca.

Demokracija: Delo v državnem zboru se je začelo. So začetki takšni, kot so bila vaša pričakovanja?

Helblova: Že vsa leta, odkar sem intenzivneje vpeta v politiko, spremljam seje v parlamentu, tudi odborov, ki me zanimajo. Vem, da me čaka veliko dela, treba bo iz dela v šolstvu preklopiti v delo z zakoni, akti, poslovniki … Sam začetek je v skladu s pričakovanji; v naši stranki smo navajeni delati, se izobraževati, sodelovati in povezovati, argumentirati in delovati v dobro ljudi.

Demokracija: Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov. Kaj je bil razlog za to, verjetno zakoni niso nastali čez noč?

Helbl: Seveda, SDS ima vizijo, kako popeljati Slovenijo na pot uspeha; navsezadnje smo po vseh kazalnikih OECD zelo visoko, o čemer sicer ljudje na javni RTV niso slišali ali pa je bila o tem samo krajša novica. Odlični rezultati kažejo učinkovito delo. Ti zakoni so bili že pripravljeni za nadaljevanje mandata in v nadaljevanju bodo še novi. Kdor misli, da se bo pri vodenju države plesalo in objemalo, govorilo eno, delalo pa drugo, se je zmotil. Pred nami so izzivi, je negotovost, ki zahteva čimprejšnje odzivanje in pripravljenost. To nam govori odgovornost, ki jo sprejmemo, ko prevzamemo tako politično kot strokovno odločitev za vodenje države.

(foto: Veronika Savnik)

Demokracija: Kakšna so vaša pričakovanja glede teh predlogov in kakšni so odzivi? Zdi se, da so v najverjetnejši novi koaliciji najbolj zapeli za zakon o RTV.

Helblova: Odzivi na predloge zakonov in aktov so seveda različni; večina v parlamentu pravi, da gre za nagajanje. A nimamo časa za leporečenje, negotova jesen je pred nami. Zakon o RTV je seveda trn v peti predvsem tistim, ki so iz javne RTV hiše presedlali v politiko, od neodvisnih novinark do politično opredeljenih poslank. Z novelo zakona o medijih predlagamo spremembe tudi glede javnega interesa, in sicer predvsem s tem, da smo konkretizirali pojem pluralnost in raznovrstnost medijev, ki po našem predlogu zajema pluralnost lastništva, svetovnonazorsko pluralnost in pluralnost medijske ponudbe.

Dodali smo tudi medijsko pismenost ter produkcijo medijev in neodvisno, etično in verodostojno novinarstvo. In prav v to so bile usmerjene naše misli ob pisanju tega zakonskega predloga. V tem duhu smo želeli zagotoviti stabilen vir financiranja in višja sredstva za podporo dejavnosti lokalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, študentskih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter nepridobitnih medijev posebnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja medije. Predstavljena rešitev ni, kot bi morda radi prikazali nekateri, iz trte izvita, saj sledi, kot je razvidno iz gradiva in predstavitve, švicarskemu modelu financiranja javne RTV in drugih medijev, kjer je šest odstotkov prispevka za javno RTV namenjenega za financiranje zasebnih radijskih in televizijskih postaj s koncesijo, vsak plačnik prispevka pa se sam odloči, kateremu mediju bo namenil ta denar. Tako predlogu ne moremo odreči namena, da se s tem zagotovi večja demokratičnost in pravičnost pri porabi javnega RTV-prispevka, ki ga plačujejo vsi imetniki TV-sprejemnikov v Republiki Sloveniji. Povečalo bi se tudi zadovoljstvo in zaupanje ljudi v medije, saj bo del njihovega prispevka namenjen medijem po njihovi presoji. O tem bi odločali državljanke in državljani – tisti torej, ki RTV-prispevek plačujejo. Povsem prepričana sem, da takšen predlog podpira tudi večina naših državljank in državljanov, prenesem pa lahko informacijo o konkretni in široki podpori temu predlogu med našimi ljudmi v zgornji Dravski dolini. Tudi na Koroškem nam je namreč jasno, da so izzivi na področju medijev, tudi RTV, veliki in da smo še svetlobna leta daleč, da bi lahko trdili, da je naša RTV zares od vseh nas – ker bi le tako, z našim predlogom torej, bila zares naša.

Zato menim, da je prav, da bi k pluralnosti pripomogli tisti, ki so do nje upravičeni in ki jo konec koncev tudi financirajo. Ta predlog zakona bi lahko prejel potrebno podporo. Razen če kdo misli, da tudi v Švici zadeve ne funkcionirajo. Tam imajo namreč to vprašanje urejeno prav na način, kot ga predlagamo v SDS. In še en razlog za večinsko podporo temu zakonu o RTV: nastopila je svoboda in dajmo jo ljudem tudi na tem področju.

Demokracija: Kako ocenjujete predlog sprememb zakona o vladi, kjer je poslanska skupina SDS vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb?

Helblova: Predlagane spremembe zakona o vladi so nujno potrebne široke razprave, kar pomeni, da so državljani tisti, ki morajo biti seznanjeni s tem in tudi odločati o tem, četudi na posvetovalnem referendumu. Teh sprememb in takega načina seveda v predvolilni kampanji nastajajoča koalicija ni omenjala iz enega samega razloga, ker ga državljani zagotovo ne bi podprli. 20 ministrstev in predvsem z drugačnimi delovnimi področji pod pretvezo učinkovite organizacijske strukture ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog ministrstev, ne vzbuja zaupanja, še manj, ko trdijo, da ta predlog nima finančnih posledic za državni proračun. Povečanje ministrstev je v nasprotju s pojmom t. i. vitke države, več ministrstev ne prinaša večje učinkovitosti, pomeni lahko več nesoglasij, širjenje državne uprave in s tem dodatne birokratizacije. Dozdajšnja vlada pušča Slovenijo v dobri gospodarski kondiciji, odpravila je že nekaj nepotrebnih birokratskih zadev. Težko si predstavljam učinkovito izvajanje projektov na področju dolgotrajne oskrbe, ko se bodo morali izvajalci usklajevati še z dodatnimi ministrstvi. Predlagatelji teh sprememb, poslanska skupina Gibanja Svoboda, celo v svojem predlogu kot prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih ni našla primera evropske države z večjim številom ministrstev (Poljska 17, Francija 16, Irska 17). Imena ministrov kažejo na uresničevanje programa Levice, še zlasti je ministrstvo za t. i. solidarno prihodnost pod vodstvom Luke Mesca za učinkovito delovanje sporno.

Demokracija: Je povečevanje števila ministrstev in predvsem delitev teh v tem času sploh upravičeno?

Helblova: Odgovor je preprost, ni upravičeno. Tudi veliko državljanov je takšnega mnenja, tudi mnogi njihovi volivci. Obljube o svobodi postajajo realnost, ki jo bomo drago plačali.

Demokracija: Koalicijska pogodba med partnericami najverjetnejše nove koalicije je parafirana. Kako ocenjujete njeno vsebino?

Vsebina koalicijske pogodbe dokazuje, da bo ta vlada bolj leva in manj sredinska. Pogodba kaže izjemno visoko povečevanje javnih izdatkov, kar nas lahko skrbi, saj to pomeni še dodatno obremenjevanje gospodarstva in državljanov. O tem pred volitvami nismo slišali in s tem se poskušajo oddolžiti tistim, ki so sodelovali v volilni kampanji. Pri tem mislim predvsem na progresivno obdavčitev premoženja, kar bo onemogočalo investiranje podjetij tako v zeleni kot digitalni prehod pa tudi v delavce in samo delovno okolje, o čemer je sicer veliko govora. Višji davki prav gotovo niso spodbuda za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, ki ga potrebuje država, saj prav to polni proračun, iz katerega lahko črpamo sredstva za zdravstvo, šolstvo, socialo, šport …

Demokracija: Delovali ste v izobraževanju. Zdajšnja koalicija bo, kot kaže, v šolski sistem vpeljala elemente LGBT, spremenila in dopolnila šolske vsebine. Kaj nam to lahko prinese?

Helblova: Naš šolski sistem je zagotovo potreben sprememb, a ne na predvideni način. Mlade učimo spoštovanja drugačnih, sprejemanja le-teh in strpnega sobivanja tudi z istospolno usmerjenimi. S tem nimam težav, saj menim, da je pravica vsakega, da si izbere svoj način življenja. O tem se z mladimi tudi pogovarjamo, treba je govoriti odkrito. A spodbujanja in vsiljevanja tega mladim ne odobravam. Nikakor.

Demokracija: Kako gledate na to, naj bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodil aktivist Levice, kaj lahko pričakujemo od tega?

Helblova: Bojim se, da za nadaljnji uspešni razvoj celotne Slovenije prav nič dobrega.

Demokracija: Čemu boste v parlamentu namenili največ pozornosti, v katerih odborih in komisijah boste delovali?

Helblova: Menim, da bi moral biti poslanec kritični vezni člen med lokalnimi skupnostmi in državo. Okvirni načrti zame kot poslanko iz naše doline izhajajo predvsem iz razvojnih potreb zgornje Dravske doline, vpete v skupno koroško regijo. Biti aktiven in učinkovit poslanec, politik pomeni posebnosti svojega okolja prepoznati in jih prenesti tistim, ki o usodi ljudi dokončno odločajo. Vlogo poslanca vidim kot skrbnika njegovega volilnega okraja, ki mora hkrati gledati tudi dovolj široko, tudi čez regijske in državne horizonte, pri čemer je osnova primeren dialog. Najbliže sta mi področji šolstva in sociale, tudi kmetijstvo.

Demokracija: Če koaliciji uspe spremeniti načrt za okrevanje in odpornost ter preusmeriti evropski denar za svoje projekte, kaj bo to pomenilo za Koroško?

Helblova: V takšnem primeru bi to pomenilo zastoj Koroške, še več izseljevanja mladih v sosednjo Avstrijo ali dlje. Tako mislijo mnogi Korošci, in če se to res zgodi, lahko nova vlada računa na velik odpor.

Demokracija: Je še kaj, kar bi bilo treba poudariti?

Helblova: Slovenija je naša domovina; prelepa in težko pridobljena, da bi se igrali z njo. Predvsem si želim, da bi državljani dobili verodostojne in pluralne informacije, na osnovi katerih bi oblikovali svoja stališča in mnenja. Samo tako se lahko korektno odločajo. To je pravično in pošteno, na tem temelji vladavina prava.

Biografija

Alenka Helbl je po poklicu profesorica slovenščine in nemščine in po nekajletnem poučevanju v osnovni šoli že 20 let poučuje slovenščino na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta. Veliko ji pomeni družina, z možem Markom imata dva odrasla otroka in je babica leto in pol stari Sofii. V stranko SDS se je včlanila leta 1994, takrat se je po temeljitem premisleku odločila, da je čas za aktivno delo tudi na političnem področju. OO SDS Radlje ob Dravi vodi od leta 2009, Koroško regijsko koordinacijo SDS pa od leta 2012.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine