Piše: Blagovest.si
Škofija Mostar-Duvno (Tomislavgrad) je skupaj s trebinjsko-mrkansko škofijo (vzhod Hercegovine), že drugo leto vodi msgr. Petar Palić, ki bo letos tik pred drugo obletnico škofovskega imenovanja dočakal srečanje z Abrahamom. Pred tem je bil dve leti škof na Hvaru.
Kot kaže, bo za razliko od svojih predhodnikov skušal preseči starodavno prekletstvo zlasti mostarske škofije, kjer skoraj polovico župnij vodijo hercegovski frančiškani. Gre za t. i. hercegovski slučaj, ki je posledica zgodovinskih napetosti med frančiškani in škofijskim klerom, pa tudi dokaj konservativnega karakterja hercegovskih katoličanov. Od sredine 19. stoletja, ko so bili po več stoletij zaradi turškega imperija razsute katoliške hierarhije imenovani apostolski vikarji za Hercegovino. Skoraj stoletje so Hercegovino oz. področje mostarske škofije vodili škofje iz frančiškanskih vrst, čeprav sprva naslovni škofje s službo apostolskega vikarja. Prvi je bil msgr. Rafo Barišić, sledil je msgr. Anđeo Kraljević in za njim msgr. Paškal Buconjić, ki je bil nato leta 1881 imenovan za prvega rezidencialnega škofa v Mostarju. Sledil mu je še en frančiškanski sobrat msgr. Alojzije Mišić, ki je vodil škofijo do leta 1942. Za njim je bil imenovan prvi škof iz vrst škofijskega klera msgr. Petar Čule, ki je škofijo vodil rekordnih 38 let, vse do leta 1980.
Več si lahko preberete TUKAJ.
