Piše: C.R., Vir: MIZM
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je včeraj na portalu e-Demokracija objavilo paket predlogov zakonodajnih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Med ključnimi novostmi je uvedba pripravljalnic za učence, ki ob vključitvi v osnovno šolo še nimajo zadostnega znanja slovenskega jezika. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev za pridobivanje znanja, uspešnejše vključevanje otrok v šolsko okolje ter krepitev strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev.
Pripravljalnice za uspešnejše vključevanje otrok
Z uvedbo pripravljalnic ministrstvo izpolnjuje tudi zavezo iz koalicijske pogodbe. Gre za pomemben ukrep, katerega namen je otrokom, ki še ne obvladajo slovenskega jezika, omogočiti boljše pogoje za uspešno šolanje. O nujnosti pripravljalnic je bilo doseženo široko soglasje tudi na tretjem strokovnem posvetu o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja. Udeleženci so poudarili, da je znanje učnega jezika temeljni pogoj za razumevanje pouka, pridobivanje znanja in uspešno vključevanje otrok v šolsko okolje. Predlog novele Zakona o osnovni šoli zato predvideva, da se ob vključitvi učenca v osnovno šolo najprej ugotovi njegovo znanje slovenskega jezika. Na tej podlagi se določi ustrezna oblika vključevanja, pripravljalnice pa učencem omogočajo intenzivno učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Izvajale se bodo lahko tudi na drugi osnovni šoli, pri čemer bo učencem zagotovljen brezplačen prevoz. Ko bodo dosegli ustrezno raven znanja slovenščine, se bodo vključili v redni pouk na matični šoli, dodatna jezikovna podpora pa jim bo na voljo tudi v nadaljevanju izobraževanja.
Ob tem poudarjamo, da predlagana ureditev ne posega v pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodnostno mešanih območjih, kjer se izobraževanje izvaja tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Zanje se ohranja posebna zakonska ureditev.
Pri uvedbi pripravljalnic je v ospredju predvsem korist otrok. Ustrezno znanje slovenskega jezika jim omogoča, da lažje sledijo pouku, razvijajo svoje sposobnosti in dosegajo pričakovane učne rezultate. Hkrati takšna ureditev pomeni tudi pomembno podporo učiteljem pri njihovem delu.
Več časa za samostojno učenje in odgovornost učencev
Paket predlaganih zakonodajnih sprememb prinaša še druge rešitve, ki sledijo izhodiščem za izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi je uvedba vsakodnevnega časa za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog v okviru razširjenega programa osnovne šole, s čimer želimo spodbujati delovne navade, vztrajnost in odgovornost učencev za lastno znanje.
Več strokovne avtonomije učiteljem in ravnateljem
Pomemben del predlaganih sprememb je namenjen tudi krepitvi strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev. Šolam želimo vrniti več pristojnosti in jim omogočiti učinkovitejše vzgojno-izobraževalno delo. Zato novela prinaša jasnejša pravila vzgojnega delovanja, med drugim veljavnost vzgojnih opominov tudi ob prepisu na drugo osnovno šolo ter znižanje pogoja za prešolanje s treh na dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev. Predvidena je tudi ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin.
Jasnejša pravila ocenjevanja in napredovanja
Spremembe se nanašajo tudi na ocenjevanje in napredovanje učencev. Šole bodo sprejele lastna pravila ocenjevanja, učenec, ki bo ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, pa bo ponavljal razred. Predmetne izpite bo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov.
Na področju nacionalnega preverjanja znanja novela predvideva, da bodo učenci devetega razreda sami izbrali tretji predmet med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja se ne bodo več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe, s čimer se krepi njegova informativna in razvojna vloga.
Druge predlagane spremembe
Med drugimi spremembami so še krepitev domoljubne in državljanske vzgoje z izvedbo najmanj enega projekta v okviru razširjenega programa, prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo, ter natančnejša ureditev izobraževanja na domu.
Predlagane spremembe so usmerjene v kakovostnejše znanje, večjo odgovornost učencev ter boljše pogoje za delo učiteljev in ravnateljev. Predstavljajo tudi prve konkretne zakonodajne korake na področjih, ki jih ministrstvo obravnava v okviru strokovnih posvetov o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja.
Spremembe naj bi se praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027. Paket predlogov zakonodajnih sprememb je dostopen na portalu e-Demokracija, kjer lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe in predloge.


