Piše: Kulturnimarksizem.si
Zelo realna je možnost, da bo vojna v Ukrajini ponovno obudila stare spore, kot je armensko-azirski spopad v Gorskem Karabahu, ali sprožila nove. Rustam Minnekajev, vršilec dolžnosti poveljnika ruskega osrednjega vojaškega okrožja, je 22. aprila predstavil nove smernice ruske ofenzive: zavzetje Donbasa in južne Ukrajine za zavarovanje Krima. General je tudi trdil, da je “nadzor nad južno Ukrajino še ena pot do Pridnestrja, kjer prav tako obstajajo dokazi o zatiranju rusko govorečega prebivalstva”. Te besede so povzročile “globoko zaskrbljenost” moldavske vlade in odpoklic ruskega veleposlanika na posvetovanja.
Tri dni pozneje je na sedežu pridnestrske državne varnosti prišlo do več eksplozij, ki so jih po navedbah notranjega ministrstva povzročile granatometi. Naslednji dan sta dve eksploziji poškodovali antene radijskega centra v mestu Maiac. Pridnestrski predsednik Vadim Krasnoselski je zatrdil, da je preiskava teh napadov vodila v Ukrajino, in pozval Kijev, naj razišče “nezakonito gibanje ukrajinskih borcev na ozemlju Pridnestrja”. Ukrajina je zavrnila insinuacije Krasnoselskega in govorila o napadu pod “lažno zastavo”, moldavski predsednik Maia Sandu pa je dejal, da gre za “poskus povečanja napetosti”, in za to krivil “notranje razlike med različnimi skupinami v Pridnestrju, ki imajo interes destabilizirati razmere”.
Moldavija, ki je nastala po razpadu Sovjetske zveze in je neodvisna od 27. avgusta 1991, je naslednje leto po kratkem oboroženem spopadu s separatisti, ki jih podpira Rusija, izgubila nadzor nad Pridnestrsko regijo. V Pridnestrju živi približno 470.000 ljudi, pri čemer Rusi in Ukrajinci skupaj presegajo število etničnih Moldavcev. Od dejanske neodvisnosti, čeprav je ni priznala niti Rusija, ima Pridnestrje predsedniški režim, ki še vedno na veliko uporablja vso sovjetsko simboliko. Ozemlje je popolnoma odvisno od Rusije, ki ima več kot 1 500 mož, razporejenih kot “mirovne sile” za zaščito ruskih državljanov in preprečevanje spopadov med Moldavci in Pridnestrjani.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je 15. marca to odcepitveno moldavsko regijo označila kot “ozemlje, ki ga zaseda Rusija”, v nasprotju s prejšnjo oznako, ozemlje “pod dejanskim nadzorom Ruske federacije”. Resolucija ne dopušča dvoma: “Vodstvo Ruske federacije s svojo držo in dejanji odkrito ogroža varnost v Evropi, saj gre po poti, ki vključuje tudi vojaško agresijo na Moldavijo oziroma okupacijo njene regije Pridnestrja.” Sprememba naziva ni zgolj formalnost in je privedla do izključitve Rusije iz Sveta Evrope, katerega članica je od leta 1996. Namesto izključitve je Rusija raje izstopila iz ES.
Več si lahko preberete TUKAJ.
