Piše: Andraž Grad
Šmartno pri Litiji ima dolgo zgodovino. Pred nekaj leti so v občini pri rekonstrukciji ceste našli rimske grobove, kar kaže, da je bilo območje poseljeno že v rimskih časih.
Šmartno je bilo nekdaj tudi pomembno upravno središče, vendar pa se je to spremenilo ob prihodu železnice v Litijo, ki je kasneje prevzela to vlogo. Občina Šmartno je obstajala še nekaj časa po drugi svetovni vojni, dokler zaradi ustanavljanja samoupravnih skupnosti niso manjše občine začele izginjati. Šmartno pri Litiji je tako znova dobilo svojo avtonomijo kot občina šele po slovenski osamosvojitvi leta 2002. Danes občina obsega 94 kvadratnih kilometrov in skoraj 200 kilometrov cest – lokalnih in javnih poti. Razteza se od Ljubljane do Trebnjega in tako povezuje različne dele naše dežele. V občini je več dolin, kot so Štangarske Poljane, Zavrstnik, Jablaniška dolina, Kostrevniška dolina in Vintarjevška dolina, sredi med njimi pa je Šmartno.
Grad Bogenšperk, neogotska cerkev in druge znamenitosti
Glavni znamenitosti v občini sta vsekakor renesančni grad Bogenšperk, v katerem je prebival Janez Vajkard Valvasor, in neogotska cerkev sv. Martina, ki stoji v središču Šmartnega pri Litiji. Grad Bogenšperk je pomemben del slovenske kulturne dediščine in s tem tudi glavni ponos ne le Šmartnega pri Litiji, temveč tudi širše okolice. V zadnjih štirih letih so bile gradu dodane različne nove vsebine. Pred nedavnim je bila na občinskem svetu sprejeta tudi pobuda, da se Bogenšperk končno vpiše kot muzej. Župan Rajko Meserko ob tem poudarja, da verjame, da bo občina to tudi pridobila. Prav tako je po njegovih besedah zelo dobrodošla aktivnost novega najemnika, kar zadeva gostinske storitve. Opremljena je bila namreč nova kuhinja, dodana je bila čokoladnica pa tudi bogata vinska klet, kjer predstavljajo posamezna slovenska vinska območja. Vsekakor je tako vinska klet velika pridobitev za promocijo gradu in njegovega okoliša. Samo naselje Šmartno pa se ponaša z omenjeno neogotsko cerkvijo, pa tudi z zelo znano gostilno z večletno tradicijo Pri mačku, kjer se lahko obiskovalci tudi okrepčajo po ogledu mogočne cerkve, ki se dviguje nad strehami Šmartnega. Treba je omeniti tudi območje Velike Štange, ki je znano po medičarstvu in uspešnih čebelarjih. Velika Štanga je znana tudi po romarski cerkvi sv. Antona. Če se napotimo proti Dolenjski, je tu še Primskovo, kjer stoji znana protiturška utrdba s čudovitim razgledom. V tem kraju raste tudi stoletna lipa, znana pa je tudi zgodba o nekdanjemu župniku Juriju Humarju, ki ga krajani postavljajo v ospredje, saj so ustanovili tudi Društvo Jurija Humarja, ki promovira njegovo zgodbo o čudodelnosti. Humar je bil namreč tudi zdravilec. Samo območje je tako precej obiskano.
Dvajset let občine Šmartno pri Litiji
Te dni mineva dvajset let od referenduma (7. aprila 2002), na katerem so se prebivalci Šmartnega odločili, da postanejo samostojna občina. Takrat je 65 odstotkov prebivalcev podprlo odločitev o samostojni občini. Novo občino so sestavljala naselja nekdanjih krajevnih skupnosti Šmartno, Štangarske Poljane, Velika Štanga, Velika Kostrevnica, Primskovo, Jablaniška dolina in Vintarjevec. Sama želja po večji avtonomiji tega območja je izhajala iz zgodovine. Šmartno je bilo namreč dolga stoletja, morda celo tisočletja, stičišče poti, ki so povezovale Zasavje z Dolenjsko, kar potrjujejo že omenjeni rimski grobovi. Zaradi tega je v Šmartnem vseskozi ostala želja, da znova postane občina. Referendum pa je pokazal, da je kraj za takšno spremembo zrel in nanjo pripravljen.
Nove gradnje in obnove
V občini veliko gradijo, najpomembnejša pa je zagotovo graditev novega vrtca. Občina je od države prejela prepotrebna dodatna sredstva za zgraditev prizidka k vrtcu, izgradnjo nove kuhinje in zgraditev dodatnih enot. Končni cilj je iz vrtca s petimi oddelki ustvariti štirinajstoddelčni vrtec. Končuje se tudi graditev sekundarne kanalizacije. Med večjimi projekti so novi prostori v obstoječi osnovni šoli, kjer primanjkuje prostora predvsem v kuhinji in jedilnici pa tudi v kabinetih učiteljev. Načrtujejo tudi graditev novega vodovoda. Letos bo tako potekala rekonstrukcija vodovoda Račica–Velika Štanga. Prav tako obnavljajo ceste. V Ježcah bodo potekala dela na cesti proti Ivančni Gorici, v Šmartnem pa pri Kulturnem domu Šmartno in pri predvideni lokaciji obnovljenega vrtca, kjer bo razširili cesto in dodali nova parkirna mesta. Omenjena cesta se bo navezala na obstoječo cesto oziroma obvoznico.
Uspešna podjetja in industrijska cona
Šmartno pri Litiji se lahko pohvali tudi z uspešnimi podjetji. Danes najbolj znano podjetje v tej občini je kovinskopredelovalno podjetje Herz, d. o. o., ki je nastalo z združitvijo dveh uspešnih slovenskih podjetij, in sicer Unitasa armatur in Kovine. Tu pa so še druga uspešna podjetja, ki se razvijajo v zadnjem času predvsem na področju kovinske industrije. Med njimi sta podjetje iz Velike Kostrevnice Kovikor, in pa rastoče podjetje Kopit, ki je našlo prostor v industrijski coni v Šmartnem. Omenjena industrijska cona je nastala s sodelovanjem lastnikov in občine. Na območju nekdanje usnjarske podružnice Industrije usnja Vrhnika, ki je klavrno propadla, so ostale in se razprodale neurejene površine, ki so bile dolga leta zapuščene. Podjetje, ki je to območje dobilo v last, je zatem razprodajalo manjše parcele, vendar pa ni zagotovilo primerne infrastrukture. Ob nastopu prvega mandata zdajšnjega župana občine Rajka Meserka je občina sklenila dogovor z lastniki, da se zgradijo ceste in potrebna infrastruktura. Predlog je bil uspešen na razpisu za evropska sredstva, tako da je občina območje opremila z vso potrebno kanalizacijo, elektriko, vodovodom, telekomunikacijo, javno razsvetljavo in uredila območje za vozila in pešce.
Pozitivno sodelovanje z vlado
Župan ocenjuje pozitivno tudi sodelovanje z zdajšnjo vlado. Občina je v obdobju te vlade dobila sredstva za obnovo muzejskih zbirk v Bogenšperku, kar je izboljšalo samo ponudbo. Prav tako pa je na razpisu uspešno pridobila sredstva za kulturni dom, s katerimi je obnovila razsvetljavo in ozvočenje v domu. Tako se je močno izboljšal standard prireditev. Župan Meserko je ob tem pohvalil vlado tudi zato, ker so se po mnogih letih tudi na področju izobraževanja pojavila sredstva za graditev prepotrebnih prostorov za vrtce in šole.
