Piše: Franci Kindlhofer
Intervju vodje stranke Svoboda dr. Roberta Goloba z dne 16. marca, je sprožil že dosti pozornosti, namigovanj, poskusov tolmačenja, smeha in seveda nelagodja med državljankami in državljani. Končno se gre za poklitično stranko, kateri nekateri napovedujejo uspešno drugo mesto in s tem povezane prognoze, da bo ta stranka sodelovala, če ne celo sestavila vlado.
Vzel sem si pol dneva časa, da sem neštetokrat poslušal Golobovo besedno mojstrovino, da bi iz vsebine izluščil nekaj uporabnega, iz česar bi lahko vsaj delno dobil, kot volilec, vpogled v njegovove politične in osebne cilje. Poskusil sem najti celo zgodovinske primerjave od Marxa, preko Hitlerja pa do Putina. Med demokratičnimi politiki nisem primerjav niti iskal, ker je dr. Robert Golob demokratično opcijo že na samem začetku izključil iz svojih ciljev s svojo nebrzdano retoriko: »Poanta ni v spremembah ustave, poanta je, da želimo preobrazit Slovenijo.« Torej, pri preobrazbi njegovega stila ne rabi vzeti obzir na ustavo, v kateri so zacementirani temelji demokracije. Kako namerava to udejanjiti, je manj jasen kot sta bila Marks in Engels v njunem Komunističnem manifestu. Tam se oba jasno izrečeta za komunizem, ki bo odpravil privatno lastnino nad proizvodnimi sredstvi in zemljo, odpravil družino, vzel narodom domovino in narodno pripadnost, predvsem pa osebno svobodo, saj bo moral vsak posameznik služiti le skupni komunistični stvari. Golob je v teh pogledih veliko širši in pusti vse opcije odprte. Vladali bodo tisti, ki ga bodo podprli in na volitvah zmagali. On ne govori več o svoji stranki z določenimi cilji, ampak o CIVILNI DRUŽBI, kot univerzalnem gibanju, kateremu se bodo po volitvah pridružile še druge stranke in se z njim stopile. Kaj bo pa s tistimi, ki se temu gibanju ne bodo pridružila, ni omenil.
»Mi se pogovarjamo že zdaj s civilno družbo, ker je civilna družba tisto, v kar verjamemo in je del naše družbe Slovenske. … Še enkrat povdarjam, mi moramo narediti povolilno koalicijo, ki bo zahteve civilne družbe čimprej spravila v zakonodajni okvir«. Tu se že moramo vprašati, kaj razume Golob pod to civilno družbo? Jo predstavljajo posamezniki, ki želijo zopet upleniti državo za zadovoljitev lastnih potreb in ciljev, kot na primer Milan Kučan, Zoran Janković, nakdanji udbaši in komunisti, ZZB in še kdo? Ta njegova motna vizija me zelo spominja na leto 1933, ko je v Nemčiji prišel na oblast Hitler. Tudi on ni govoril jasno o svojih načrtih, ampak jih je prikrival s splošnimi »grozečimi« problemi, ki ogrožajo nemško državo in katere lahko premaga le skupno nacionalno socialistično gibanje. Golob in Hitler sta si ravno v tistem segmentu presenetljivo podobna, ko se gre za čas takoj po volitvah. Golob govori o nepomembnosti ustave, o hitrih postopkih za utrditev oblasti, saj sam pravi: »Ne bomo čakali, ne bomo jim dali šest mesecev zavlačevanj, da bodo uničevali državo«.
Tukaj moramo biti pozorni. Hitler je samo dva dni po slovesnem prevzemu oblasti v Potsdamu pri Berlinu, v parlamentu predložil 23. marca 1933 zakon, s katerim si je zagotovil vsa pooblastila za dobo štirih let. Uradno se je zakon glasil »Zakon za premaganje stiske ljudstva in države«, na kratko imenovan »Ermächtigungsgesetz«, kar bi po naše pomenilo Zakon o pooblastilih. Prva točka je predvidela, da se sprejem zakonov prenese iz parlamenta na vlado, točka 2 je omogočila vladi spremembo ustave, točka 3 je prenesla izdelavo predlogov zakonov od predsednika države na predsednika vlade – kanclerja, važna je bila še zadnja točka, ki je omejila veljavnost zakona na štiri leta in na obstoječo vlado. S tem je bila Hitlerjeva nacistična diktatura zapečatena. Iz Golobovega intervjuja diha takšen scenarij.
Zato tukaj moj resen poziv in opozorilo vsem volivkam in volivcem: ne nasedati na nejasne in navidezno na vse strani odprte opcije Roberta Goloba. Četudi zvenijo njegove izjave smešne, neresne in njegovi cilji nenevarni in neizvedljivi, se moramo zavedati, da se okoli njega, kot hijene, zbirajo ljudje, ki so sposobnejši od njega in ga uporabljajo le za trojanskega konja stare nomenklature.
Franci Kindlhofer je publicist, podpredsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja.
