Piše: dr. Metod Berlec
V nedeljo nas čakajo redne lokalne volitve. To bodo devete redne volitve županov ter članov občinskih oziroma mestnih svetov in svetov četrtnih, krajevnih ter vaških skupnosti v Republiki Sloveniji. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah. Čeprav se morda komu zdi, da lokalne volitve niso pomembne, to ne drži, saj odločamo o izbiri ljudi, ki bodo upravljali naše lokalno okolje. Morebitni drugi krog županskih volitev v občinah, v katerih noben kandidat v prvem krogu ne bo prejel večine glasov, bo potekal v nedeljo, 29. novembra 2026.
Seveda bo najbolj zanimivo opazovati spopad za prestolnico in preostale mestne občine. Ljubljano že dve desetletji obvladuje razvpiti Zoran Janković, ki je v tem času zgradil sistem političnih, interesnih in medijskih zavezništev, zaradi katerih so alternative pogosto potisnjene na rob javne pozornosti. No, tokrat ima Janković prvič resno konkurenco – v prvi vrsti seveda na tranzicijski levici. Od nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa (Ljubljana smo vsi) ter dveh nekdanjih ministrov Golobove vlade Luke Mesca (Levica) in Klemna Boštjančiča (Gibanje Svoboda) do tekmecev na desni sredini – Aleša Vrhovca (SDS, Demokrati in SLS), Aleša Primca (Glas za otroke in družine) in Mojce Sojar (NSi in Fokus). In do bolj ali manj eksotičnih kandidatov, kot so »ponosni naslednik« komunistov in nekdanji neučinkoviti državni sekretar Marko Koprivc (SD), Matjaž Tomlje (Resni.ca), Gregor Novak (Prerod), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka), Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije), Izidor Predan (Krščanski socialisti) in spletni vplivnež Aleksandar Repić. Število kandidatov za ljubljanskega župana kaže, da gre tokrat zares in da obstaja realna možnost za drugi krog županskih volitev. Če bo Janković še enkrat izvoljen v prvem krogu, bo to sramota za pretežno levo Ljubljano, saj gre za človeka, ki je, kot kažejo kriminalistični prisluhi, izkoristil svoj položaj za pridobitev spolne usluge.
Slovenska prestolnica Ljubljana nedvomno potrebuje novo energijo, nov razvojni zagon in predvsem prekinitev dolgoletnega tokokroga klientelizma ter balkanskih korupcijskih afer. Ljubljančani bodo v nedeljo dobili priložnost, da se odločijo, ali želijo nadaljevanje iste zgodbe ali novo poglavje razvoja slovenske prestolnice. Podobno je tudi v nekaterih drugih mestnih občinah. Zato smo v reviji Demokracija opravili intervjuje z nekaterimi desnosredinskimi kandidati oziroma kandidatkami za vodenje večjih slovenskih mest, saj vprašanje sprememb presega zgolj Ljubljano. Enake dileme stojijo pred celotno Slovenijo. Pokojni dr. Jože Pučnik je pogosto poudarjal, da Slovenija ne potrebuje le politične svobode, temveč tudi modernizacijo družbe, države in gospodarstva. Ne gre zgolj za izbiro med posameznimi kandidati. Gre za vprašanje, ali bo naša država ostala ujeta v stare vzorce političnega delovanja ali bo stopila na pot razvoja. Volivci bomo tako v nedeljo in na bližajočem se referendumu odločali o dveh med seboj povezanih vprašanjih: ali je prišel čas za konec klientelistično-korupcijske Jankovićeve ere v Ljubljani in ali je prišel čas za razvojno modernizacijo naše nacionalne države Republike Slovenije.
