Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Civilna iniciativa Glas ljudstva je v zadnjih mesecih s pomočjo protestnikov, ljudskih skupščin in dela strokovnjakov pripravila 138 zahtev, za katere želijo, da bi jih izpolnila naslednja vlada. Glede na to, da so bile zahteve oblikovane znotraj enega dela posameznikov, te nujno ne odražajo mnenja vseh državljank in državljanov. Iniciativa bi morala pri oblikovanju zahtev pristopiti nekoliko drugače, denimo z vprašalnikom, kot to stori stranka SDS z vsakoletnim posvetom z volivci.
Civilna iniciativa Glas ljudstva – organizacije ter posameznice in posamezniki, združeni v iniciativo, je oblikovala 138 zahtev, ki so jih naslovile strankam. Strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah, so predali vsebinske zahteve, ki so jih oblikovali v zadnjih mesecih. Oblikovane so bile od spodaj navzgor prek protestov, ljudskih skupščin in dela strokovnjakov.
Frontman petkovih protestov Jaša Jenull je izpostavil svoje razočaranje, da se na zahteve iniciative Glas ljudstva niso odzvale stranke SDS, NSi, Konkretno in SNS – a glede na to, da je namen te iniciative predvsem nasprotovanje aktualni vladi in razveljavitev zakonov, ki jih je ta sprejela, je seveda težko pričakovati odprto sodelovanje vladnih strank.
Za razliko od te civilne iniciative in ostalih organizatorjev protestov, ki nasprotujejo trenutni vladi, pa stranka SDS išče mnenje vseh državljank in državljanov. Slednji vsako leto organizirajo posvet z volivci, v vprašalniku pa so vprašanja, vezana na aktualne razmere. Vsi državljanke in državljani imajo tako možnost povedati svoje mnenje o posamezni problematiki. Stranka SDS je tudi letos storila enako in državljanom posredovala ankete, za boljši odziv pa organizirajo tudi nagradno igro.
Državljani lahko izrazijo svoje mnenje o aktualnih problematikah
V vprašalniku tako sprašujejo volivce, ali podpirajo zakon o dohodnini in oblikovanje referenčnih cen v zdravstvu. Zanima jih tudi, kakšen je po njihovem mnenju največji dosežek predsedovanja, ali se strinjajo volivci z ugotovitvami The Economista, da je Slovenija v času epidemije ravnalo pravilno, kateri izmed ukrepov za upokojence se jim je zdel najprimernejši, katera vzpodbuda za ustvarjanje družin je zanje najpomembnejša.
Glede na to, da je bilo slišati tudi kakšno kritiko, povezano z ukrepi glede koronavirusa, jih tudi zanima, kakšni bi morali biti ukrepi za boj proti koronavirusu, ali volivci podpirajo obvezno cepljenje, vprašanja pa se navezujejo tudi na zagotovitev novih stanovanj in oblikovanje prijaznejše politike za mlade, da bi lahko postali lastniki nepremičnine in ostalo.
Glas iniciative predstavlja le en del državljanov
Glede na to, da se iniciativa imenuje Glas ljudstva, bi bilo smotrno pričakovati, da bi omenjena iniciativa svoje zahteve oblikovala po mnenju vseh državljank in državljanov in ne na podlagi peščice enako mislečih posameznikov. Zatorej te zahteve predstavljajo zgolj le en del državljanov, medtem ko so želje drugače mislečih v tem primeru preslišane.
Glas LJUDI – volivcev na eni strani (preko 11.000 odgovorov v nekaj dneh) in glas priviligiranega 1% – lažne elite, ki sebe razglaša za ljudstvo. pic.twitter.com/D1v2jzNbvL
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 15, 2022
Predsednik vlade Janez Janša meni, da se pri iniciativi Glas ljudstva sliši le glas manjšine in ne večine. Pri tem je izpostavil, da stranka SDS na drugi strani zbira mnenje ljudi, pri čemer beležijo odmeven odziv. Pri tem je še pripel sliko vrnjenih anket in na drugi strani maloštevilnost iniciative pred poslopjem državnega zbora. “Glas LJUDI – volivcev na eni strani (prek 11 tisoč odgovorov v nekaj dneh) in glas priviligiranega enega odstotka – lažne elite, ki sebe razglaša za ljudstvo,” je izpostavil premier.
