Piše: Anamarija Novak
Da je vrhovni sodnik Branko Masleša moralno in etično »gotov«, je jasno. Ni pa povsem jasno, kako se bo glede njegove sodniške službe odločil sodni svet. Ta namreč minuli teden ni končal razprave o Masleševi izobrazbi, zato naj bi na seji to temo prednostno znova odprli danes. Poleg tega naj bi razpravljali tudi o službi višje sodnice Jasminke Jaše Trklje. Kot pravijo, so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na njih.
Takole so odgovorni prejšnji teden zapisali za medije: »Sodni svet se je na 10. seji 13. 1. 2022 seznanil z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita sodnika Branka Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklje, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. V tej zvezi je sodni svet začel razpravo, ki jo bo nadaljeval na prvi naslednji seji prednostno pred vsemi preostalimi točkami. V ta namen se bo 11. seja sodnega sveta 20. 1. 2022 začela ob 12.00. Pri obravnavi te točke nista sodelovala mag. Emil Zakonjšek in dr. Erik Kerševan, ker sta bila na njun predlog izločena.«
Izgovori Damijana Florjančiča
Kot je znano, se je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, »kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno«, pri čemer ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja spletnega portala Siol.net. Na njihovo vprašanje, kako s tega vidika komentirajo Florjančičev odziv, so iz sodnega sveta pojasnili, da se bodo po seznanitvi na seji člani sodnega sveta odločili, ali bodo v zvezi s tem sprejeli morebitno stališče. Dodali so, da so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na njih.
Spomnimo na preteklo dogajanje
Namesto pričakovane objave ustrezne kopije diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše ali drugih verodostojnih dokazov je Vrhovno sodišče RS na Twitterju objavilo naslednje besedilo: »Vprašanja obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.« Z navedeno objavo je Florjančič izrazil mnenje o pravni temi in s tem vzbudil videz, da si je o določenem spornem vprašanju (obstoj odškodninske odgovornosti) že ustvaril mnenje in da je bolj naklonjen tožeči stranki – svojemu sodniškemu kolegu Masleši. S tem ko se je Florjančič javno izražal o vprašanjih s področja, na katerem opravlja sodno funkcijo, je ob zavedanju omenjenega tveganja vzbudil najmanj videz vnaprejšnje opredeljenosti glede problema, ki je lahko predmet obravnavanja pred sodiščem. Navedeno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča RS pomeni eklatantno kršitev 13. točke drugega odstavka 81. člena Zakona o sodniški službi. Gre torej za dejanje, ki pomeni takšno kršitev sodniške dolžnosti, kakršna že napotuje na izrek disciplinske sankcije v disciplinskem postopku, ki ga lahko poleg drugih predlaga Sodni svet RS.
Vprašanja, ki čakajo odgovore
Medtem pa javnost še vedno ni dobila odgovorov na naslednja vprašanja glede Masleševe izobrazbe: Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata? Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit? Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?
Je pa spletni portal prava.si nedavno objavil zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču. Masleša je namreč pravosodni izpit enako kot diplomo opravil v Sarajevu, in sicer manj kot leto dni po koncu študija. Bojan Požar pa je v začetku leta objavil arhivsko kopijo sklepa iz Kopra, ki dokazuje, da je bil Masleša v Kopru izvoljen za sodnika. Sklep je podpisal Mario Abram, slovenski novinar in družbenopolitični delavec, kot je podatek na Wikipediji. Požar je ta dokument označil kot edinega, ki mu glede vrhovnega sodnika lahko zaupamo.
Še ena velika afera v slovenskem sodstvu?
Sodni svet pa se tudi noče opredeliti do pravosodnega izpita višje sodnice Jasminke Jaše Trklje, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu, in sodbe slovenskega vrhovnega sodišča iz leta 2020, po kateri je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. »Gre za očitke, ki so pomembni ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti,« pa pravijo na ministrstvu za pravosodje.
Sporne »rabote« Branka Masleše
Ob tem je treba spomniti, da so, še preden je Branko Masleša novembra 2010 postal predsednik vrhovnega sodišča, v javnost prišle nekatere njegove sporne podrobnosti. Masleša je namreč nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in bil navdušen nad usmrtitvijo prebežnika. »V času osamosvajanja je začel izredno grobo govoriti proti Sloveniji. Ob vsaki priložnosti je odpor kar vrel iz njega … enkrat sem iz njegovih ust slišal tudi besedo, ki se je v javnosti v tistih dneh večkrat pojavila, da bo JLA ‘tepihovala’ Slovenijo,« je za Reporter novembra 2010 dejal Jan Zobec, takrat še ustavni sodnik, danes njegov sodniški kolega. Masleševo nasprotovanje slovenski samostojnosti je potrdil tudi Janez Brank, nekdanji sodnik na koprskem višjem sodišču. »Nasprotoval je osamosvojitvi in prav občudoval JLA − to najbrž izhaja iz njegove družine, ker je bil njegov oče vojaška oseba,« je dejal Brank. Nasprotovanje slovenski samostojnosti pa ni edino Masleševo sporno dejanje. V zgodnjih 80. letih preteklega stoletja je bil navzoč pri usmrtitvi prebežnika iz ene od vzhodnih socialističnih republik, ki je želel prečkati jugoslovansko-italijansko mejo. »Bil je ves navdušen nad tem, zdelo se mu je krasno, da je ubogega prebežnika vojak zadel prav v sredino čela. Tako se dela, je bil evforičen,« je svojo izkušnjo z Maslešo tedaj opisal Zobec.
