9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli postati sodnik? Razkrit je izvorni zakon.

Piše: Prava.si, L.K.F.

Kakor poroča portal Prava.si, je »skrivnostna, a odlično pravno podkovana tviterašica Fajonka razkrila zakon o pravosodnem izpitu iz leta 1972. Vse kaže, da je našla izvorni zakon, ki je veljal takrat v Sloveniji. Le ta dokazuje, da Masleša ne bi smel biti nikoli sodnik!«

Že dober mesec dni del slovenskih medijev aktivno poroča o sodni farsični telenoveli o ustrezni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Minil je že dober mesec, ko se slovenska javnost sprašuje, ali ima Branko Masleša opravljen ustrezni pravosodni izpit in diplomo po slovenski zakonodaji. Ne glede, da sta Pravna fakulteta (PF) Sarajevo in Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) predstavili kopijo diplome Branka Masleše, je bila zelo pomanjkljiva in vsebinsko neustrezna, poroča portal Prava.si. Glavno vprašanje je še vedno, »gde je pečat«? na predstavljenih kopijah diplom PF Sarajevo in VS RS. Zakaj nobena izmed obeh predstavljenih kopij diplom ni overjena, kot je bila overjena kopija diplome diplomanta iz leta 1977, predstavljena na našem mediju?

Pravosodni izpit v rekordnem času?

Na Prava.si še ocenjujejo, da je tudi njegov pravosodni izpit zelo vprašljiv, saj ga ni moral opraviti v tako rekordnem hitrem času, kot je bil predstavljen na kopiji pravosodnega izpita, ki ga je s slovensko javnostjo delilo VS RS. Enako sta se pojavili sodbi VS RS iz leta 2017 in 2020. V njej je jasno zapisano, da pravosodni izpiti iz nekdanjih republik ne veljajo za opravljanje funkcij odvetnika, tožilca ali sodnika v Sloveniji. To je tudi izrecno zapisano v Zakonu o sodniški službi.

Novinar Prava.si Luka Perš velja za t.i. frontmana o aferi diplome Branka Masleše v delu slovenskih medijev. A za vsa razkritja se lahko zahvali svoji pridni tviteraški družini in svojim virom. Tokrat Prava.si predstavlja ugotovitve tviterašice Fajonka: »S svojimi tviti se je izkazala za eno najbolj podkovanih pravnih strokovnjakov, saj je kot kaže edina v Sloveniji našla izvorno zakonodajo o pravosodnih izpitih. Na podlagi sprejetega zakona o opravljanju pravosodnega izpita iz leta 1972 Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije na teritoriju Slovenije.«

Njena razkritja so zanimiva tako za strokovno kot laično javnost. Na njene ugotovitve pa bi morali svoje razlage odgovoriti tako na VS RS, Sodnem svetu Republike Slovenije in do sedaj amnezičnem ministrtvu za pravosodje. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa se od izbruha afere leta sploh še ni oglasil, so ostri pri Prava.si.

Kaj razkriva skrivnostna pravniško podkovana strokovanjakinja tviterašica Fajonka?

In nadaljujeo, da je za Branka Maslešo že zelo obremenjujoča sprejeta zakonodaja. razglašena v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije z oznako UL SRS, 26/72. Pri tem je Fajonova napisala pomenljivi komentar: »Zakaj je bilo Brankotovo ‘Uvjerenje o položenom pravosudnom ispitu, SRBiH’ z dne 25.6.1976, na dan 1.4.1980, ko je Masleša nastopil službo sodnika v Kopru, nezadostno in v stvareh iz republiške pristojnosti na teritoriju SRS neveljavno. UL SRS, 26/72.«

Kot prvi dokaz predloži Ukaz o razglasitvi zakona o pravosodnem podpisu. Podpisal ga je takratni predsednik Sergej Kraigher z dne 22. junija 1972. V njem piše, da se razglaša zakon o pravosodnem izpitu, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972.

Razglas zakona o pravosodnem izpitu z dne 22. junija 1972. (Foto: Twitter)

V prvem členu zakona piše: »Pravosodni izpit je strokovni izpit, ki ga opravljajo diplomirani pravniki, da si pridobijo z zakonom določene pogoje za opravljanje posameznih dolžnosti pri sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, v odvetništvu in drugih službah pravne pomoči, v službah za kaznovanje prekrškov in drugih dolžnosti na področju pravosodja.«

V branjenju ustrezne izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše so se pojavljale informacije, da je tako hitro pravosodni izpit opravil, ker je »prakso« za pravosodni izpit opravljal kot uslužbenec JLA, ko je služil vojaški rok. A se je na tviterju oglasil posameznik, da se spominja Maslešo iz Zadra, ko je tudi sam služil vojaški rok. Še več, omenjena oseba je nekdanji odvetnik in bi moral z Maslešo iti skozi podobno proceduro kot on. A po razkritem dokumentu je Masleša pripravništvo in pravosodni izpit opravil vsega v letu dni od »opravljene« diplome v letu 1975. Enako je velik dvom v pristnost Masleševega pravosodnega izpita podvomil pravnik Marko Štrovs. Sam je tudi opravljal kot pripravnik del pravosodnega izpita kot takratni uslužbenec JLA, a je tudi on moral iti skozi dvoletno pripravništvo. Tega pa Masleša ni nikoli opravil, še navajajo pri Prava.si.

Tukaj spet pride razkritje tviterašice Fajonove, saj je vsa zgodba in pristnost pravosodnega izpita Branka Masleša pade na drugem členu omenjenega zakona sprejetega leta 1972. Med drugim piše sledeče: »Pravosodni izpit smejo opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.«

Drugi člen zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972 razkriva, da pravosodni izpit lahko opravljajo le tisti z najmanj dve leti pripravniških izkušenj na delo pri sodiščih. (Foto: Twitter)

Za Maslešo obremenjujoči členi zakona o pravodonem izpitu iz leta 1972

Nadalje, še pišejo pri portalu Prava.si, so za nekdanjega predsednika VS RS zelo obremenjajoči 17., 18. in 19. člen sprejetega zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972. Prav v njih jasno piše, da Masleša po sprejeti zakonodaji iz tega leta ni zadostoval nobenemu kriteriju, da bi opravil pravosodni izpit. V njih pa tudi piše, da se pravosodni izpiti po stari zakonodaji priznavajo le do leta 1959. Branko Masleša pa je bil takrat star vsega sedem let. »Pozorno si preberite vse tri člene in ocenite sami, ali so argumenti tviterašice Fajonka dovolj pristni, da sedanji vrhovni sodnik Branko Masleša ne bi smel opravljati tisočinsko sekunde na mestu sodnika,« opozarjajo pri Prava.si.

V 17. členu Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972 piše, da so s pravosodnim izpitom izenačen tudi sodniški ali odvetniški izpit, izpit za nižjega pravnega referenta, opravljen do 29. decembra 1955 pred republiškim upravnim organom, pristojnim za pravosodje ali javnim tožilstvom LRS, kot tudi drugi izpiti, ki so bili po dosedanjih predpisih izenačeni s sodniškim, odvetniškim oziroma pravosodnim izpitom.

V 18. členu piše, da je s pravosodnim izpitom izenačen izpit, ki ga opravijo oficirji pravne službe in vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade kot diplomirani pravniki za majorja oziroma za vojaškega uslužbenca pravne službe III. razreda po pogramu, ki obsega predmete, naštete v 12. členu tega zakona.

Zanimiva je tudi vsebina 19. člena. V njem piše, da s tistimi, ki so opravili pravosodni izpit, so v pravicah izenačeni:

1. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 izvoljeni oziroma imenovani za sodnika, arbitra državne arbitraže, javnega ali vojaškega tožilca, javnega pravobranilca ali njihovega namestnika ali pomočnika za tajnika ali višjega referenta ali svetnika vrhovnega sodišča in so na teh mestih delali več kot pet let;

2. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 imenovani oziroma postavljeni za opravljanje preiskav in poizvedb v službi javne ali državne varnosti in so to delo opravljali več kot pet let;

3. tisti, ki so do uveljavitve tega zakona kot diplomirani pravniki pet let opravljali pravniško delo v Jugoslovanski ljudski armadi ali pri drugih organih …

17., 18. in 19. člen Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972. (Foto: Twitter)

Enako je pravno podkovana tviterašica razkrila, da po njenem mnenju ni napisana niti pravilna številka na pravosodnem izpitu vrhovnega sodnika Branka Masleše predstavljena s strani VS RS.

Damijan Florjančič želi vprašanje o ustrezni izobrazbi svojega predhodnika Masleše pomesti pod preprogo

Vse kaže, da se je odkrila izvorna zakonodaja glede opravljanja pravosodnega izpita v nekdanji Socialistični republiki Sloveniji. Sodeč po tej zakonodaji Branko Masleša enostavno ne bi smel nikoli postati niti za tisočinko dneva sodnik, kaj šele predsednik Vrhovnega sodnika, jasno opozarjajo pri portalu.

»Na podlagi teh dejstev je jasno, zakaj dolgoletni koprski službeni kolega Masleše, sedanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Damijan Florjančič želi vprašanje o ustrezni izobrazbi svojega predhodnika pomesti pod preprogo. Čas je, da odgovornost prevzame minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Zakonodajna in izvršna oblast pa bo morala v kratkem spisati novo pravosodno reformo, kjer bodo v imenu ljudstva sodili samo sodniki z ustrezno izobrazbo po sedanji slovenski zakonodaji. Kdo vam laže? Tviterašica Fajonka ali vsi tisti, ki varujejo in rešujejo ‘sodnega vojaka’ Branka? Odločitev je vaša,« izpostavlja in sklene novinar Luka Perš.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine