Piše: Jožef Praprotnik
Razprava o vladavini prava, svobodi medijev in korupciji v Sloveniji, ki so jo na rojstni dan nekdanje Jugoslavije spočeli ponosni nasledniki ZK ne v kaki zakotni gostilni, ampak v Evropskem parlamentu je želela udariti žebljico na glavico, pa se na žalost to ni zgodilo. Temeljila je namreč na poročilu komisije, ki se je nedavno sprehodila po naši lepi deželici in v katerem bi našli prstne odtise tajnika naše postlanke Tanje Fajon. Poročilo ni niti približek resničnih prizadevanj našega pravosodja, če se za začetek pomudimo pri vladavini prava, ki je kot ustava temelj države.
Naše pravosodje ne temelji zgolj na tem, da ve kaj je prav in kaj je narobe, kaj se sme početi in česa se ne sme delati v naši deželici, ono se naslanja na grške mite, zato njihove aktivnosti v okviru akcije »Herkules«, pa tudi bolj domače, kot je »Lukenda«, »balkanski bojevnik«, »rop stoletja«, »bančna luknja«, »operacijske mize«. Toda poročilo komisije, ki ga je lektoriral tajnik postlanke Tanje Fajon, vseh teh – sicer uspešnih prizadevanj pravosodja – niti ne omenja, ampak se omeji na nekoliko pozno delegiranje naših tožilcev v evropsko tožilstvo. Ampak razpravljanje o tem je zdaj, ko je s stanjem vrh Evrope zadovoljen, podobno, kot vpitje za vlakom, ki je odpeljal. A da bi rekli kakšno besedo o škodi, ki jo nam povzročajo sodišča, ki po vrsti izgubljajo tožbe z našimi državljani na Evropskem sodišču človekovih pravic, to pač ne, ker to ne sodi v sklop lepih besed o naši vladavini prava. Naša sodišča so hitra, saj za primer ko pijan šofer na vožnji v napačno smer na avtocesti ubije tri mlade ljudi, potrebujejo zgolj 7 let in tudi v primeru »balkanski bojevnik« – tako slikovito sodišče opiše, oriše in celo pobarva navadne trgovce s prepovedano drogo, po domače »švercarje mamil«. Vrhovno sodišče je glavnega švercarja spustilo na prostost in zadevo, ki traja najmanj 6 let, vrnilo na sodišče prve stopnje. O teh stvareh evropski poslanci niso razpravljali in tudi ne o našem vrhovnem in ustavnem, pravzaprav kar postavnem sodišču, ki poleg prava obvladuje tudi epidemijo covida 19, saj je svoboda gibanja nad smrtonosnostjo bolezni. Oni že vedo, kako se tej stvari streže.
Pa še kako besedo o svobodi medijev pri nas, o korupciji je itak povedano že v prejšnem odstavku. STA je z nakazili denarcev – novi direktor je manj trmast kot avto-odstopljeni in je podpisal pogodbo z vladnim uradom za informiranje – zdaj rešena in je tako volk sit in koza cela. O tem problemu tako lahko lajajo le za nazaj, kar je podobno, če pes danes laja za kuro, ki jo je lump ukradel včeraj. Lahko bi pa evro-poslanci leve poloble odprli razpravo o tem, koliko lažnih informacij je še sprejemljivo za poslušalstvo in gledalstvo nacionalne tv koče, da se gledalci ne smejo pridušati in tiho preklinjati. Zdaj, ko vlada ni po želji nacionalne tv, je laž celo priporočljiva, vendar količina ni predpisana. In o tem se evro-poslanci niso pogovorili. Jej, jej, kaj bo pa zdej ?
Jožef Praprotnik, Jesenice
