Piše: C. R.
V soboto, 27. novembra 2021, bo minilo natanko 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili prvo internetno povezavo, ki so jo konec novembra 1991 vzpostavili na Institutu Jožef Stefan v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oziroma COSINE (Cooperation of Open Systems Interconnection iN Europe) z nizozemskim nacionalnim inštitutom za fiziko in matematiko NIKHEF. »Internet je eden od izumov z največjo disruptivno močjo v človeški zgodovini,« je ob tem jubileju poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik. »Na eni strani je omogočil enormen prenos znanja in informacij ter njih dostopnost, na drugi pa postavil pred posameznika in družbo povsem nove izzive, to je, kako sobivati s tem informacijskim bogastvom.«
Od časa izpred 30 let se je zgodilo veliko. Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja in ustvarjanja. Predpogoj za to je vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve. Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je tako neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta.
Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je uporaba interneta strateški instrument za povečanje produktivnosti, oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za učinkovitejšo komunikacijo in večjo splošno učinkovitost družbe.
Skozi leta so levji delež investiranja v širokopasovno infrastrukturo v Sloveniji prevzeli zasebni investitorji – operaterji elektronskih komunikacij, ki investicije izvajajo na tržno zanimivih področjih. Gospodinjstva, za katera v času testiranja tržnega interesa ta ni bil izražen, smo poimenovali bele lise. Te se ne pojavljajo le v posameznih delih Slovenije, temveč po vsej državi. Razlog je predvsem v visoki ceni gradnje takih omrežij zaradi redke poseljenosti in zaradi težavnega reliefa za gradnjo takih omrežij, kar investitorjem izredno otežuje pripravo ekonomsko vzdržnih poslovnih modelov.
Republika Slovenije si zadnjih 15 let intenzivno prizadeva pomagati premagovati te ovire z različnimi ukrepi, med katerimi je eden najpomembnejših sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij. Do sedaj je bilo izpeljanih devet javnih razpisov (šest na ministrstvu, pristojnem za elektronske komunikacije, in trije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), s katerimi je bilo z javnimi sredstvi sofinanciranih več kot 50.000 priključkov. Gradnja omrežij iz javnih sredstev je operaterjem približala/izboljšala ekonomsko opravičljivost poslovnih modelov še vsaj za enkrat toliko dodatnih gospodinjstev za gradnjo omrežij z zasebnimi sredstvi. Leta 2008 so skupne investicije v sektorju elektronskih komunikacij znašale približno 400 milijonov evrov, kar je največji letni vložek doslej. Leto kasneje so investicije znašale približno 180 milijonov evrov, leta 2020 pa 284 milijonov evrov.
Podatki razkrivajo, da so zasebne investicije odvisne od politike države na področju elektronskih komunikacij. V letih, ko država investira na področja belih lis, so tudi zasebne investicije višje zaradi zaščite lastnega poslovnega interesa.
Z leti tudi v Sloveniji uporaba interneta vse bolj narašča. Prevladujejo tehnologije, ki omogočajo višje hitrosti dostopa do interneta, povečuje se delež optike do doma in uporaba tehnologije, ki omogoča višje hitrosti dostopa prek kabelskih omrežij.
Število zmogljivejših (NGA – dostopov nove generacije) priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta narašča v skladu z razvojem in potrebami trga. Tovrstnih priključkov je danes v Sloveniji že več kot 600.000. Manj zmogljivih priključkov (non-NGA) fiksnega širokopasovnega interneta je približno 100.000. Pri tem je pomembno dejstvo, da ima delež priključkov z višjimi hitrostmi dostopa trend naraščanja.
Strateški cilji EU na področju povezljivosti, ki bodo preneseni tudi v strateške dokumente Republike Slovenije, so določeni takole:
- gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja do leta 2025;
- neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti do leta 2025;
- dostop do internetne povezljivosti s hitrostjo do uporabnika vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do leta 2025;
- gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do leta 2030;
- pokritost z omrežji 5G za vsa naseljena območja do leta 2030.
V prihodnje bo vloga države predvsem v zagotavljanju NGA priključkov gospodinjstvom, do katerih ni izražen tržni interes operaterjev za izgradnjo priključkov. Javna sredstva bodo usmerjena tudi v sofinanciranje mobilnih omrežij 4G in 5G na območjih, na katerih mobilna omrežja niso zgrajena, ali na katerih so na voljo le mobilna omrežja, ki lahko podpirajo mobilne storitve predhodnih generacij in na katerih se v naslednjih treh letih ne načrtuje gradnja.
Vir: gov.si
