Piše: kulturnimarksizem.si
Bosna je morda tik pred državljansko vojno. Belorusija meče migrante z Bližnjega vzhoda na poljsko mejo. Rusija krepi sile na vzhodni meji Ukrajine.
Ti dogodki se v vrsti žarišč v vzhodni Evropi razvijajo z zastrašujočo hitrostjo. Posamezni dogodki imajo zapletene korenine, vendar si ne smemo delati iluzij: za vsemi stoji ruski diktator Vladimir Putin.
General Sir Nick Carter, odhajajoči načelnik obrambnega štaba, ima prav, ko pravi, da moramo biti pripravljeni na spopade. To se sliši šokantno, vendar smo žal dolga leta ignorirali pravo naravo ruskega režima in se nismo želeli soočiti z bolečimi posledicami, ki jih to pomeni.
Odločitev Nemčije, da začasno prekine odobritev zelo spornega ruskega plinovoda NordStream 2, je začetek, a če ta odločitev ne bo trajna, bo to veliko premalo in veliko prepozno.
Izkoriščanje migrantov kot orožje v Belorusiji ni novost. Dogaja se le v obsegu, ki so ga zahodne vlade končno opazile. V sirski državljanski vojni jo je na veliko uporabljal Asadov režim, leta 2016 Rusija na norveški meji, letos poleti pa Belorusija. Je eno od številnih orodij hibridnega konflikta, ki ga izvajajo Rusija in njeni zavezniki.
Glede te oblike spopadov še vedno vlada zmeda. Hibridna vojna ni “nevojaški” konflikt. Gre za združevanje vojaških in nevojaških orodij državne moči v enotno celoto, kar je jasno zapisano v ruski vojaški doktrini. Ta doktrina trdi, da je prva značilnost sodobnega konflikta “integrirana uporaba vojaške sile, političnih, gospodarskih, informacijskih in drugih ukrepov nevojaškega značaja, ki se izvajajo s … silami za specialno delovanje”. Sodobno hibridno vojskovanje oborožuje in združuje vsa državna orodja v službi konflikta.
Putinov Kremelj se na konflikt pripravlja že vse od leta 2007, ko je v govoru v Münchnu razglasil novo dobo sovražnosti. Njegove besede so nervozne zahodne države večinoma prezrle, saj so se običajno izgovarjale, da je Putin govoril notranjemu občinstvu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
